Page 51 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 51
ANDREJA BENKO

lizirano. Spreminja se od posameznika do posameznika (Musek
1990).

Simbol pooseblja razmerje ali celoto razmerij med več pojmi;
logika simbolov pa je izpeljava teh razmerij. S tem se pojavijo kom-
pleksnost in težave problema, kajti temelje teh razmerij je treba iskati
v različnih smereh.

Ljudje že ves čas imamo težnjo po označevanju in izražanju višjih
principov. In prav to je morda eden od izvorov simbolike. Po tem
pojmovanju naj bi simbole uporabljali predvsem za tolmačenje
skrivnostnega in numinoznega, vsega tistega, česar si ne moremo
preprosto razložiti, po drugi strani pa to usodno obvladuje naše
življenje in določa našoo omejenost. Simbolika naj bi bila torej v
osnovi predvsem sredstvo za izražanje svetega, sakralnega – za raz-
likovanje med sakralnim in nesakralnim, svetim in posvetnim.
Simbol je torej kazalec, ki kaže na neko resnico, samo zase preveliko,
da bi lahko bila izražena v besedi in ideji. Vemo da niso simboli sami
tisti, ki ustvarjajo realnost oz. sakralnost, temveč je aktivnost človeka
tista, ki preko njih vzpostavlja komunikacijo z drugimi.

Simboli pa so časovno in prostorsko pogojeni in marsikaj, kar je
bilo nekoč polno simbolične moči, je postalo brez pomena in zahteva
nove interpretacije. To velja tudi za orientacijo cerkve proti vzhodu,
za centralno ali dolžinsko stavbo, za položaj zvonika in oltarja. Staro
znanje o tej simboliki je v novih predlogih za arhitekturo v glavnem
izgubilo sporočilnost in ne nagovarja več. Simboli morajo ustvarjati
sami sebe in sakralna stavba naj bo simbol tega, čemur je dejansko
namenjena (Kropej 1999).

Sklepne misli

Reformacija in z njo protestantsko gibanje je na Slovenskem
pustilo neizbrisen pečat, saj so bili postavljeni temelji za kulturni
razvoj in napredek slovenskega ljudstva; čeprav se je protestantsko
verovanje ohranilo predvsem na področju Prekmurja, so sadove želi
po vsej Sloveniji. Težko si predstavljamo obstoj krščanstva brez
protestantov, saj bi verjetno zašlo v nepovratno mračno ulico, kamor

49
   46   47   48   49   50   51   52   53   54   55   56