Page 43 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 43
ANDREJA BENKO
večja bodonska cerkev. Po navodilih tolerančnega patenta je bil vhod
v objekt za farane cerkvene občine na krajši stranici, nasproti vhoda
pa je bil oltar. S cestne strani je bil vhod namenjen fararju, se pravi
duhovniku. Današnja cerkev, ki stoji na mestu stare molilnice, ima
prav takšno zasnovo, le vhodi v cerkev so s treh strani. Iz tega lahko
sklepamo, da je bila večina prvotne zasnove bodonske molilnice
pravilno zasnovana in je tako ohranjena še danes.
Objekt je bil projektiran in izdelan tako, da je sprejel čim več
vernikov, obenem pa je zagotavljal preglednost vernikom in slišnost
fararja . Večina evangeličanskih cerkva – in tako tudi prva bodonska
molilnica – je grajenih tako, da je bil prostor v objektu maksimalno
izkoriščen. S tega vidika so se v veliki večini cerkva uvedli galerije ali
kore v obliki proti oltarju odprte črke U, medtem ko je kor v rimsko-
katoliški cerkvi pogosto le na strani nasproti oltarju in je namenjen
orglam in pevcem. Na korih v evangeličanski cerkvi je poleg prostora
za pevce ob straneh tudi prostor za vernike. Tlorisno gledano je tako
lahko cerkev oz. molilnica manjših dimenzij, kar pomeni, da je tudi
gradnja objekta cenejša. Do galerije ali kora je dostop po stopnicah.
Če pogledamo načrt za prvo bodonsko molilnico, je kor podprt s 6
stebri, kar prostor v pritličju dodatno oblikuje, deli in hkrati pove-
zuje celoten volumen objekta.
Verski elementi evangeličanske cerkve
Vsak verski objekt ima verske elemente, ki sestavljajo notranjost
objekta kot sakralni prostor. Kaj loči navadno od sakralnega, se
izkaže kot kompleksno vprašanje. Človekovi zmožnosti intelek-
tualnega sklepanja in čustvovanja vedno znova ustvarjata posamezne
svetovne nazore iz življenjskih dejavnosti, doživljanja lastnih izku-
šenj in reflektiranja izkušenj drugih. Vsi simbolni sistemi, ki jih
klasično razumemo kot bolj ali manj zaprte celote, se s podrobnejšim
raziskovalnim vpogledom izkažejo kot rezultati ali posledice različ-
nih interakcij ter prenosov. So predmet pogajanj, razvoja, različnih
interpretacij, v preteklosti pa so bili pogosto odvisni od vsakokratne
razporeditve družbenih moči.
41
večja bodonska cerkev. Po navodilih tolerančnega patenta je bil vhod
v objekt za farane cerkvene občine na krajši stranici, nasproti vhoda
pa je bil oltar. S cestne strani je bil vhod namenjen fararju, se pravi
duhovniku. Današnja cerkev, ki stoji na mestu stare molilnice, ima
prav takšno zasnovo, le vhodi v cerkev so s treh strani. Iz tega lahko
sklepamo, da je bila večina prvotne zasnove bodonske molilnice
pravilno zasnovana in je tako ohranjena še danes.
Objekt je bil projektiran in izdelan tako, da je sprejel čim več
vernikov, obenem pa je zagotavljal preglednost vernikom in slišnost
fararja . Večina evangeličanskih cerkva – in tako tudi prva bodonska
molilnica – je grajenih tako, da je bil prostor v objektu maksimalno
izkoriščen. S tega vidika so se v veliki večini cerkva uvedli galerije ali
kore v obliki proti oltarju odprte črke U, medtem ko je kor v rimsko-
katoliški cerkvi pogosto le na strani nasproti oltarju in je namenjen
orglam in pevcem. Na korih v evangeličanski cerkvi je poleg prostora
za pevce ob straneh tudi prostor za vernike. Tlorisno gledano je tako
lahko cerkev oz. molilnica manjših dimenzij, kar pomeni, da je tudi
gradnja objekta cenejša. Do galerije ali kora je dostop po stopnicah.
Če pogledamo načrt za prvo bodonsko molilnico, je kor podprt s 6
stebri, kar prostor v pritličju dodatno oblikuje, deli in hkrati pove-
zuje celoten volumen objekta.
Verski elementi evangeličanske cerkve
Vsak verski objekt ima verske elemente, ki sestavljajo notranjost
objekta kot sakralni prostor. Kaj loči navadno od sakralnega, se
izkaže kot kompleksno vprašanje. Človekovi zmožnosti intelek-
tualnega sklepanja in čustvovanja vedno znova ustvarjata posamezne
svetovne nazore iz življenjskih dejavnosti, doživljanja lastnih izku-
šenj in reflektiranja izkušenj drugih. Vsi simbolni sistemi, ki jih
klasično razumemo kot bolj ali manj zaprte celote, se s podrobnejšim
raziskovalnim vpogledom izkažejo kot rezultati ali posledice različ-
nih interakcij ter prenosov. So predmet pogajanj, razvoja, različnih
interpretacij, v preteklosti pa so bili pogosto odvisni od vsakokratne
razporeditve družbenih moči.
41
