Page 48 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 48
RAZPRAVE, [TUDIJE
Prižnica
Protestantizem od svojega nastanka naprej močno poudarja
vlogo besednega bogoslužja (branja Božje besede in pridiganja), zato
je za vse protestantske cerkve značilno, da imajo prižnice kot samo-
stojen element. Imajo lahko obliko mize, na kateri je Sveto pismo,
ali pa so pomaknjene v sredino glavnega oltarja oz. nad glavni oltar
in tako simbolizirajo centralno vlogo oznanjevanja. Pogosto so
oblikovane privzdignjeno, v obliki manjšega balkona, do katerega se
pride po samostojnih stopnicah. Take prižnice so pri evangeličanih
najbolj pogoste.
Na začetku v prvi bodonski molilnici prižnice še ni bilo in so jo
dodali naknadno, kakor tudi druge dele notranje opreme. Sklepamo
lahko, da je bila najprej prižnica le fizično ločena od oltarja v obliki
posebne mize. Iz zapisov prej omenjenega fararja Karola Šiftarja
vemo, da je lepo oblikovano prižnico po naročilu izdelal in predal v
uporabo mizar Janez Reizman iz Radgone leta 1812.
Križ
Križ je eden izmed temeljnih simbolov, ki obstajajo iz najstarejših
časov, poleg kroga, kvadrata in središča. Povezan je z drugimi tremi:
s sečiščem dveh premic se ujema s središčem in ga odpira navzven,
sodi v krog, ki ga deli na štiri segmente (Chevalier, Gheerbrant 1993:
409).
Pojavlja se pri mnogih kulturah in ljudstvih. Je splošni simbol
svetovnih dimenzij, strani neba in orientacije v vseh pogledih: prek
tega je postal simbol zemlje, sveta in vesolja nasploh. Križ kot simbol
sveta poudarja sintetični, kompleksni vidik stvarnosti, v kateri se
prepletajo in sekajo pomembne dimenzije, ravnine in silnice.
V prvih treh stoletjih krščanstva se križ ni uveljavil kot simbol
nove vere, saj je v tem času zbujal premočne negativne asociacije –
križ je bil za ljudi tistega časa v prvi vrsti orodje ponižanja in mučne
usmrtitve. Križ se je prvič pojavil v drugačni konotaciji leta 312, ko
je Konstantin Veliki pred bitko pri Milvijskem mostu doživel videnje
križa in slišal glas: »S tem znamenjem boš zmagal.« Konstantin
Veliki je leta 313 objavil milanski edikt in priznal krščanstvo za
46
Prižnica
Protestantizem od svojega nastanka naprej močno poudarja
vlogo besednega bogoslužja (branja Božje besede in pridiganja), zato
je za vse protestantske cerkve značilno, da imajo prižnice kot samo-
stojen element. Imajo lahko obliko mize, na kateri je Sveto pismo,
ali pa so pomaknjene v sredino glavnega oltarja oz. nad glavni oltar
in tako simbolizirajo centralno vlogo oznanjevanja. Pogosto so
oblikovane privzdignjeno, v obliki manjšega balkona, do katerega se
pride po samostojnih stopnicah. Take prižnice so pri evangeličanih
najbolj pogoste.
Na začetku v prvi bodonski molilnici prižnice še ni bilo in so jo
dodali naknadno, kakor tudi druge dele notranje opreme. Sklepamo
lahko, da je bila najprej prižnica le fizično ločena od oltarja v obliki
posebne mize. Iz zapisov prej omenjenega fararja Karola Šiftarja
vemo, da je lepo oblikovano prižnico po naročilu izdelal in predal v
uporabo mizar Janez Reizman iz Radgone leta 1812.
Križ
Križ je eden izmed temeljnih simbolov, ki obstajajo iz najstarejših
časov, poleg kroga, kvadrata in središča. Povezan je z drugimi tremi:
s sečiščem dveh premic se ujema s središčem in ga odpira navzven,
sodi v krog, ki ga deli na štiri segmente (Chevalier, Gheerbrant 1993:
409).
Pojavlja se pri mnogih kulturah in ljudstvih. Je splošni simbol
svetovnih dimenzij, strani neba in orientacije v vseh pogledih: prek
tega je postal simbol zemlje, sveta in vesolja nasploh. Križ kot simbol
sveta poudarja sintetični, kompleksni vidik stvarnosti, v kateri se
prepletajo in sekajo pomembne dimenzije, ravnine in silnice.
V prvih treh stoletjih krščanstva se križ ni uveljavil kot simbol
nove vere, saj je v tem času zbujal premočne negativne asociacije –
križ je bil za ljudi tistega časa v prvi vrsti orodje ponižanja in mučne
usmrtitve. Križ se je prvič pojavil v drugačni konotaciji leta 312, ko
je Konstantin Veliki pred bitko pri Milvijskem mostu doživel videnje
križa in slišal glas: »S tem znamenjem boš zmagal.« Konstantin
Veliki je leta 313 objavil milanski edikt in priznal krščanstvo za
46
