Page 52 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 52
RAZPRAVE, [TUDIJE
so ga s pretiravanji že zapeljali. Protestantizem je ponovno ocenil in
na novo vzpostavil odnos med Bogom in človekom, ko ga je spustil
na realnejša tla. Protestantje so nasprotovali izumetničenemu čašče-
nju, kakršno se je kazalo v zidavi cerkva in povzdigovanju svetnikov,
ki so več kot zapolnili smisel takratnega krščanstva. Protestantje so
spomnili na izvor krščanstva in Jezusovih misli, ki se razkrivajo v
skromnosti, a vključujejo vso resnico veličine – občestva in blaže-
nosti, ki nam je dana. Človeka so spet približali Bogu, saj se je odtlej
lahko z njim pogovarjal v svojem jeziku in tudi brez posrednika
duhovnika. Zagotovo je vpeljava domačega jezika v evangeličansko
cerkev in veliko pozneje tudi v večinsko cerkev simbolično spre-
menila tudi Slovenca in je zato ta dediščina protestantstva najpo-
membnejša. V jeziku kmeta in brezvredneža so začeli brati svete
besede, kar je kot zarjo napovedovalo neko drugo dobo, v kateri bo
tudi jezik Slovencev jezik kulture in privzdignjenosti. Nova doba se
je začela 250 let kasneje, ko se je na Gorenjskem, Šimnu in Minki
Prešernovi rodil osmi od enajstih otrok.
VIRI IN LITERATURA
Benko, A. (2011): Prva evangeličanska cerkev v Bodoncih. V: Arhitektura raziskave/
Architecture Research 2011/1. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo,
Ljubljana.
Brezar, V. (2000): Vloga sakralne arhitekture v arhitekturni stroki. V: Sakralno v
arhitekturi. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.
Chevalier, J., Gheerbrant, A.(1993): Slovar simbolov. Založba Mladinska knjiga,
Ljubljana.
Debevec, L. (2000): »Tehnologija« prezbiterija. V: Sakralno v arhitekturi. Univerza
v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.
Juvanec, B. (2009): Basics of proportion systems in architecture. V: Prostor
17/192–198. University of Zagreb, Faculty of Architecture, Zagreb.
Kongregacija za duhovščino (2002): Duhovnik, pastir in voditelj župnijskega
občestva/Cerkveni dokumenti 99. Družina d.o.o., Ljubljana.
50
so ga s pretiravanji že zapeljali. Protestantizem je ponovno ocenil in
na novo vzpostavil odnos med Bogom in človekom, ko ga je spustil
na realnejša tla. Protestantje so nasprotovali izumetničenemu čašče-
nju, kakršno se je kazalo v zidavi cerkva in povzdigovanju svetnikov,
ki so več kot zapolnili smisel takratnega krščanstva. Protestantje so
spomnili na izvor krščanstva in Jezusovih misli, ki se razkrivajo v
skromnosti, a vključujejo vso resnico veličine – občestva in blaže-
nosti, ki nam je dana. Človeka so spet približali Bogu, saj se je odtlej
lahko z njim pogovarjal v svojem jeziku in tudi brez posrednika
duhovnika. Zagotovo je vpeljava domačega jezika v evangeličansko
cerkev in veliko pozneje tudi v večinsko cerkev simbolično spre-
menila tudi Slovenca in je zato ta dediščina protestantstva najpo-
membnejša. V jeziku kmeta in brezvredneža so začeli brati svete
besede, kar je kot zarjo napovedovalo neko drugo dobo, v kateri bo
tudi jezik Slovencev jezik kulture in privzdignjenosti. Nova doba se
je začela 250 let kasneje, ko se je na Gorenjskem, Šimnu in Minki
Prešernovi rodil osmi od enajstih otrok.
VIRI IN LITERATURA
Benko, A. (2011): Prva evangeličanska cerkev v Bodoncih. V: Arhitektura raziskave/
Architecture Research 2011/1. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo,
Ljubljana.
Brezar, V. (2000): Vloga sakralne arhitekture v arhitekturni stroki. V: Sakralno v
arhitekturi. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.
Chevalier, J., Gheerbrant, A.(1993): Slovar simbolov. Založba Mladinska knjiga,
Ljubljana.
Debevec, L. (2000): »Tehnologija« prezbiterija. V: Sakralno v arhitekturi. Univerza
v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.
Juvanec, B. (2009): Basics of proportion systems in architecture. V: Prostor
17/192–198. University of Zagreb, Faculty of Architecture, Zagreb.
Kongregacija za duhovščino (2002): Duhovnik, pastir in voditelj župnijskega
občestva/Cerkveni dokumenti 99. Družina d.o.o., Ljubljana.
50
