Page 56 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 56
RAZPRAVE, [TUDIJE
bi med njima v pomembnem obsegu prihajalo do medsebojnega
odnosa (ali konflikta).
Razsvetljenski absolutizem je od časa jožefinizma do revolucije
1848 imel pred očmi kot cilj kar se da homogeno družbo, še posebej
zaradi svojega prizadevanja za gladko in pragmatično delujočo
državno upravo. Predpostavki tega sta bili, da so Habsburžani
tradicionalno strogo katoliška dinastija in da je jezik socialno
dominantnega prebivalstva nemški. V tem smislu je bil teoretični
cilj (kolikor je le mogoče) nekonfliktna, nemško govoreča katoliška
država. To pa je naredilo tako protestante kot Slovence za vsaj
potencialno moteči dejavnik na poti harmonizacije. Vsekakor pa to
ni pomenilo, da sta bili ti dve skupnosti prebivalstva takrat deležni
politike preganjanja ali česa podobnega. Tako pri protestantih kakor
pri koroških Slovencih je prav v tem času opazen vzpon. Pri prvih
zaradi zgodovinske prelomnice s Tolerančnim patentom 1781, ko je
bilo prvič v avstrijski zgodovini dovoljeno biti evangeličan,6 pri
drugih zaradi kulturnega »ponovnega rojstva« Slovencev v tem
obdobju (pri čemer je »narodni prerod« pojem, ki ga je porodil
nacionalni diskurz sam in je zato potreben kritične obravnave).7
Razsvetljeni absolutizem seveda ni imel moči, da bi zares dosegel
homogenizacijo družbe, hkrati pa bi bilo to navsezadnje samo-
Volkswirtschaft, Politik und Kulturgeschichte 22 (1892), zv. 4, 149-178. Še leta
1930 je evangeličanski župnik Foelsche iz Wolfsberga označil razmere v svojem
in velikovškem okrožju za »diasporo v najbolj dobesednem pomenu«, pravzaprav
za misijonsko področje (Župnijski arhiv Wolfsberg, Letno poročilo Evangeli-
čanske župnije v letu 1942).
6 Pregledno predstavitev tolerančnega patenta in njegovih učinkov na Koroškem
nudi npr. Fresacher Walther, Das Duldungsgesetz von 13.Oktober 1781 und
seine Auswirkungen in Kärrnten in den Jahren 1781–1783, JGPrÖ 73 (1957),
9-60; Schwarz Karl, Aus einer spanungsgeladenen Geschichte … zu einer freien
Partnerschaft, v: Carinthia I 190 (2000), 275-310, tu 275-284; Sakrausky Oskar,
St. Ruprecht am Moos. Die Geschichte einer evangelischen Pfarrgemeinde in
Großraum Villach, St.Ruprecht 1986, 45-171.
7 O splošnem pomenu jožefinskih reform za Slovence v habsburški monarhiji:
Simoniti Vasko v: Štih Peter/Simoniti Vasko/Vodopivec Peter, Slowenische
Geschichte. Gesellschaft-Politik- Kultur, Graz 2008, 120-216, tu 189-216; Domej
Theodor, Die Slowenen in Kärnten und ihre Sprache mit besonderer Berücksich-
tigung des Zeitalters von 1740 bis 1848, Wien (doktorska disertacija) 1986, 361
54
bi med njima v pomembnem obsegu prihajalo do medsebojnega
odnosa (ali konflikta).
Razsvetljenski absolutizem je od časa jožefinizma do revolucije
1848 imel pred očmi kot cilj kar se da homogeno družbo, še posebej
zaradi svojega prizadevanja za gladko in pragmatično delujočo
državno upravo. Predpostavki tega sta bili, da so Habsburžani
tradicionalno strogo katoliška dinastija in da je jezik socialno
dominantnega prebivalstva nemški. V tem smislu je bil teoretični
cilj (kolikor je le mogoče) nekonfliktna, nemško govoreča katoliška
država. To pa je naredilo tako protestante kot Slovence za vsaj
potencialno moteči dejavnik na poti harmonizacije. Vsekakor pa to
ni pomenilo, da sta bili ti dve skupnosti prebivalstva takrat deležni
politike preganjanja ali česa podobnega. Tako pri protestantih kakor
pri koroških Slovencih je prav v tem času opazen vzpon. Pri prvih
zaradi zgodovinske prelomnice s Tolerančnim patentom 1781, ko je
bilo prvič v avstrijski zgodovini dovoljeno biti evangeličan,6 pri
drugih zaradi kulturnega »ponovnega rojstva« Slovencev v tem
obdobju (pri čemer je »narodni prerod« pojem, ki ga je porodil
nacionalni diskurz sam in je zato potreben kritične obravnave).7
Razsvetljeni absolutizem seveda ni imel moči, da bi zares dosegel
homogenizacijo družbe, hkrati pa bi bilo to navsezadnje samo-
Volkswirtschaft, Politik und Kulturgeschichte 22 (1892), zv. 4, 149-178. Še leta
1930 je evangeličanski župnik Foelsche iz Wolfsberga označil razmere v svojem
in velikovškem okrožju za »diasporo v najbolj dobesednem pomenu«, pravzaprav
za misijonsko področje (Župnijski arhiv Wolfsberg, Letno poročilo Evangeli-
čanske župnije v letu 1942).
6 Pregledno predstavitev tolerančnega patenta in njegovih učinkov na Koroškem
nudi npr. Fresacher Walther, Das Duldungsgesetz von 13.Oktober 1781 und
seine Auswirkungen in Kärrnten in den Jahren 1781–1783, JGPrÖ 73 (1957),
9-60; Schwarz Karl, Aus einer spanungsgeladenen Geschichte … zu einer freien
Partnerschaft, v: Carinthia I 190 (2000), 275-310, tu 275-284; Sakrausky Oskar,
St. Ruprecht am Moos. Die Geschichte einer evangelischen Pfarrgemeinde in
Großraum Villach, St.Ruprecht 1986, 45-171.
7 O splošnem pomenu jožefinskih reform za Slovence v habsburški monarhiji:
Simoniti Vasko v: Štih Peter/Simoniti Vasko/Vodopivec Peter, Slowenische
Geschichte. Gesellschaft-Politik- Kultur, Graz 2008, 120-216, tu 189-216; Domej
Theodor, Die Slowenen in Kärnten und ihre Sprache mit besonderer Berücksich-
tigung des Zeitalters von 1740 bis 1848, Wien (doktorska disertacija) 1986, 361
54
