Page 57 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 57
ALEXANDER HANISCH-WOLFRAM
rušilno, saj je bila skupek habsburških dežel utemeljen prav s hetero-
genostjo. Poleg tega je razsvetljeni absolutizem izdajal takšne akte,
kakršen je bil Tolerančni patent, če že ne iz prijaznosti do ljudi, pa vsaj
zaradi pričakovane koristi.
Kljub vsemu pa so tako protestanti kot Slovenci občutili, da so
moteč dejavnik v tej idealno homogeno zamišljeni družbi. Patent iz
leta 1781 je določil zelo ozke meje za »zasebno izpovedovanje reli-
gije«; uradniki so si tudi prizadevali, da bi te meje pokazali in
uveljavili (v predmarčnem obdobju pa so postale še izrazitejše).8 S
patentom so bili »nekatoličani« sicer priznani in tudi vzpostavljeni
kot manjšina – toda že vnaprej kot diskriminirana manjšina. Za
koroške Slovence pa je bil kulturni vzpon nenazadnje tudi edina
možna pot, ker na politični in družbeni ravni takega gibanja ni bilo
lahko začeti. Socialni vzpon je bil praviloma povezan s prevzemom
nemškega jezika; povezava med socialnim vzponom in ohranitvijo
slovenske jezikovne (ne še nacionalne) identitete je bila onemo-
gočena z nekakšno »stekleno pregrado«.9 Pomembna razlika med
obema skupinama pa je bila vsaj v času med 1780 in 1848 v nasled-
njem: protestanti so bili s Tolerančnim patentom pravno priznani in
regulirani kot posebna skupina; koroški Slovenci pravno niso bili
sl. O kulturnem »preporodnem« gibanju Slovencev v zgodnjem 19. stoletju:
Vodopivec Peter, Von den Anfängen des nationalen Erwachens bis zum Beitritt
in die Europäische Union, v: Štih Peter/Simoniti Vasko/Vodopivec Peter,
Slowenische Geschichte. Gesellschaft-Politik-Kultur, Graz 2008, 218-518, tu 226-
232; Slane Mitja, Kirche und Nation. Die slowenische nationale Frage und der
Katholizismus bis zum I.Weltkrieg (= Studia Carinthiaca 23), Klagenfurt-
Ljubljana-Wien 2003, 57-86. Na Koroškem je bil pri tem posebej pomemben
Urban Jarnik (Baum Wilhelm, Urban Jarnik und das Selbstbewußtsein der
Kärntner Slowenen in Vormärz, v: Moritsch Andreas, Bahovec Tina (ur.), Pomlad
narodov/Völkerfrühling, Klagenfurt-Ljubljana-Wien 1999, 53-77; Domej Theo-
dor, »Strengt Euch an, Europas Stämme« (Urban Jarnik 1809), v : Fräss-Ehrfeld
Claudia (ur.), Napoleon und seine Zeit - Kärnten-Innerösterreich-Illyrien,
Klagenfurt 2009, 225-252.
8 Prim. Schwarz, Aus einer spannungsgeladenen Geschichte, 284. Medigra z
omejenimi učinki je bila francoska zasedba zgornje Koroške, ko je bil Tolerančni
patent za nekaj let suspendiran (Loesche Georg, Aus der napoleonischen Zeit
Kärntens, v: JGPrÖ 34 (1913) 184-210.
9 Pleterski Janko, Slowenisch oder Deutsch. Nationale Differenzierungsprozesse
in Kärnten 1848–1914, Klagenfurt 1997, 19.
55
rušilno, saj je bila skupek habsburških dežel utemeljen prav s hetero-
genostjo. Poleg tega je razsvetljeni absolutizem izdajal takšne akte,
kakršen je bil Tolerančni patent, če že ne iz prijaznosti do ljudi, pa vsaj
zaradi pričakovane koristi.
Kljub vsemu pa so tako protestanti kot Slovenci občutili, da so
moteč dejavnik v tej idealno homogeno zamišljeni družbi. Patent iz
leta 1781 je določil zelo ozke meje za »zasebno izpovedovanje reli-
gije«; uradniki so si tudi prizadevali, da bi te meje pokazali in
uveljavili (v predmarčnem obdobju pa so postale še izrazitejše).8 S
patentom so bili »nekatoličani« sicer priznani in tudi vzpostavljeni
kot manjšina – toda že vnaprej kot diskriminirana manjšina. Za
koroške Slovence pa je bil kulturni vzpon nenazadnje tudi edina
možna pot, ker na politični in družbeni ravni takega gibanja ni bilo
lahko začeti. Socialni vzpon je bil praviloma povezan s prevzemom
nemškega jezika; povezava med socialnim vzponom in ohranitvijo
slovenske jezikovne (ne še nacionalne) identitete je bila onemo-
gočena z nekakšno »stekleno pregrado«.9 Pomembna razlika med
obema skupinama pa je bila vsaj v času med 1780 in 1848 v nasled-
njem: protestanti so bili s Tolerančnim patentom pravno priznani in
regulirani kot posebna skupina; koroški Slovenci pravno niso bili
sl. O kulturnem »preporodnem« gibanju Slovencev v zgodnjem 19. stoletju:
Vodopivec Peter, Von den Anfängen des nationalen Erwachens bis zum Beitritt
in die Europäische Union, v: Štih Peter/Simoniti Vasko/Vodopivec Peter,
Slowenische Geschichte. Gesellschaft-Politik-Kultur, Graz 2008, 218-518, tu 226-
232; Slane Mitja, Kirche und Nation. Die slowenische nationale Frage und der
Katholizismus bis zum I.Weltkrieg (= Studia Carinthiaca 23), Klagenfurt-
Ljubljana-Wien 2003, 57-86. Na Koroškem je bil pri tem posebej pomemben
Urban Jarnik (Baum Wilhelm, Urban Jarnik und das Selbstbewußtsein der
Kärntner Slowenen in Vormärz, v: Moritsch Andreas, Bahovec Tina (ur.), Pomlad
narodov/Völkerfrühling, Klagenfurt-Ljubljana-Wien 1999, 53-77; Domej Theo-
dor, »Strengt Euch an, Europas Stämme« (Urban Jarnik 1809), v : Fräss-Ehrfeld
Claudia (ur.), Napoleon und seine Zeit - Kärnten-Innerösterreich-Illyrien,
Klagenfurt 2009, 225-252.
8 Prim. Schwarz, Aus einer spannungsgeladenen Geschichte, 284. Medigra z
omejenimi učinki je bila francoska zasedba zgornje Koroške, ko je bil Tolerančni
patent za nekaj let suspendiran (Loesche Georg, Aus der napoleonischen Zeit
Kärntens, v: JGPrÖ 34 (1913) 184-210.
9 Pleterski Janko, Slowenisch oder Deutsch. Nationale Differenzierungsprozesse
in Kärnten 1848–1914, Klagenfurt 1997, 19.
55
