Page 213 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 213
LEON NOVAK
»Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne pride v ovčjo stajo skozi vrata,
ampak spleza vanjo od drugod, ta je tat in ropar. Jaz sem vrata. Kdor stopi
skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo.« Jn 10,1. 9.
»Jezus Kristus, kot nam je izpričevan [bezeugt] v Svetem pismu, je
Božja beseda, ki jo moramo slišati in kateri moramo v življenju in v
smrti zaupati in jo ubogati. Zavračamo napačen nauk, kot da lahko
in kot da mora Cerkev kot izvir svojega oznanjevanja izven in poleg
te ene Besede Boga priznati še druge dogodke in moči, like in resnice
kot Razodetje Boga.«
2. teza
Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki je za nas postal modrost od Boga,
pravičnost, posvečenje in odkupitev. 1 Kor 1,30.
»Kot je Jezus Kristus Božje prigovarjanje/tolažba [Zuspruch] od-
puščanja vseh naših grehov, tako in z enako resnostjo je tudi mogoč-
na Božja pravica [Anspruch] na naše celotno življenje; po njem posta-
nemo deležni vesele osvoboditve iz brezbožnih vezi tega sveta, k
svobodni, hvaležni službi njegovim Stvaritvam.«
»Zavračamo napačen nauk, kot da so območja našega življenja,
kjer ne bi pripadali Jezusu Kristusu temveč drugim gospodom, ob-
močja, kjer ne bi bili potrebni njegovega opravičenja in posvetitve.«
3. teza
Iz njega dobiva rast celotno telo, združeno in spojeno z njim, ob sodelova-
nju celotnega veziva, po delovanju, v skladu z mero slehernega dela, tako da
omogoča rast telesa in gradi samo sebe v ljubezni. Ef 4,15-16.
»Krščanska Cerkev je skupnost bratov, kjer je Jezus Kristus navzoč
kot Gospod in deluje po Svetem Duhu v Besedi in zakramentu. S
svojo vero kakor tudi s svojo poslušnostjo, s svojim sporočilom kakor
tudi s svojim redom pričuje sredi grešnega sveta, kot cerkev pomilo-
ščenih grešnikov, da je samo njegova lastnina, da živi in da si želi ži-
veti samo od njegove tolažbe in njegovih napotkov v pričakovanju
njegovega prihoda.
Zavračamo napačno učenje, kot da sme Cerkev obliko svojega
sporočila in svoje ureditve prepustiti svoji mili volji ali menjavi sve-
tovnonazorskih ali političnih prepričanj pravkar vladajočih.«
211
»Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne pride v ovčjo stajo skozi vrata,
ampak spleza vanjo od drugod, ta je tat in ropar. Jaz sem vrata. Kdor stopi
skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo.« Jn 10,1. 9.
»Jezus Kristus, kot nam je izpričevan [bezeugt] v Svetem pismu, je
Božja beseda, ki jo moramo slišati in kateri moramo v življenju in v
smrti zaupati in jo ubogati. Zavračamo napačen nauk, kot da lahko
in kot da mora Cerkev kot izvir svojega oznanjevanja izven in poleg
te ene Besede Boga priznati še druge dogodke in moči, like in resnice
kot Razodetje Boga.«
2. teza
Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki je za nas postal modrost od Boga,
pravičnost, posvečenje in odkupitev. 1 Kor 1,30.
»Kot je Jezus Kristus Božje prigovarjanje/tolažba [Zuspruch] od-
puščanja vseh naših grehov, tako in z enako resnostjo je tudi mogoč-
na Božja pravica [Anspruch] na naše celotno življenje; po njem posta-
nemo deležni vesele osvoboditve iz brezbožnih vezi tega sveta, k
svobodni, hvaležni službi njegovim Stvaritvam.«
»Zavračamo napačen nauk, kot da so območja našega življenja,
kjer ne bi pripadali Jezusu Kristusu temveč drugim gospodom, ob-
močja, kjer ne bi bili potrebni njegovega opravičenja in posvetitve.«
3. teza
Iz njega dobiva rast celotno telo, združeno in spojeno z njim, ob sodelova-
nju celotnega veziva, po delovanju, v skladu z mero slehernega dela, tako da
omogoča rast telesa in gradi samo sebe v ljubezni. Ef 4,15-16.
»Krščanska Cerkev je skupnost bratov, kjer je Jezus Kristus navzoč
kot Gospod in deluje po Svetem Duhu v Besedi in zakramentu. S
svojo vero kakor tudi s svojo poslušnostjo, s svojim sporočilom kakor
tudi s svojim redom pričuje sredi grešnega sveta, kot cerkev pomilo-
ščenih grešnikov, da je samo njegova lastnina, da živi in da si želi ži-
veti samo od njegove tolažbe in njegovih napotkov v pričakovanju
njegovega prihoda.
Zavračamo napačno učenje, kot da sme Cerkev obliko svojega
sporočila in svoje ureditve prepustiti svoji mili volji ali menjavi sve-
tovnonazorskih ali političnih prepričanj pravkar vladajočih.«
211
