Page 246 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 246
BILO JE POVEDANO
Čeprav je večina njenih prebivalcev pripadala slovanski narodnosti in
čeprav so bili Kranjci takrat nenehno izpostavljeni pustošenju plenil-
skih in vojaških pohodov Turkov in je kranjsko moštvo na ozemlju
ob hrvaški in morski meji varovalo nemško cesarstvo pred njimi, se
je kranjska mladina, polna nepotešene želje po znanju, zgrinjala v
izobraževalna središča. V eni roki meč, v drugi knjiga – tako je stala
stara marka Karla Velikega ob Savi. […]
[19] Veliko pogosteje kakor te nemške univerze [Wittenberg,
Strassb urg, Jena] so v 16. stoletju Štajerci, Korošci in Kranjci obisko-
vali gornjeitaljanske univerze v Pavii, Bologni in Padovi. Predvsem zad
nja je bila zbirališče južnoavstrijske mladine. […]
[20] Kranjci niso bili v tem nobena izjema; ni utemeljeno mnenje
kranjskih zgodovinopiscev, da je uvedba reformacije v njihovi domo-
vini in drugih avstrijskih deželah preusmerila tok njihove študirajoče
mladine od italijanskih univerz na nemške protestantske,13 ali da so
si Kranjci po zatrtju protestantizma začeli pridobivati izobrazbo v
Italiji.14 Obisk Kranjcev v Padovi je bil namreč v drugi polovici 16. sto-
letja večji kot v Tübngenu in približno enak obisku na vseh nemških
protestantskih univerzah skupaj. […] [Elze v preglednici, str. 21:
1530–50 v Tübingenu 4, v Padovi 2; l551–1600 v Tübingenu 90, v
Padovi 107; 1601–14 v Tübingenu 19, v Padovi 37.]
[21] Iz tega lahko sklepamo, da je reformacija v Kranjski nenavadno
povečala željo po študiranju. Skupno število študirajočih iz te dežele
je v drugi polovici 16. stoletja izjemno veliko, če primerjamo skromno
število nižjih in srednjih šol, slabo razvitost prometa in maloštevilnost
prebivalstva s sedanjimi razmerami. […]
[24] Pravo nasprotje [razmeram v Padovi, kjer je bil močen vpliv
škofa in inkvizicije, gl. str. 23–24] je bilo stanje v Tübingenu. Tu je
strpni duh humanizma utrl pot protestantskemu svetovnemu nazo-
ru in utemeljil duhovno svobodo, ki je bila z zdravim evangeljskim
verovanjem izčiščena in ohranjana na pravi poti. In tudi če je svoboda
kdaj pa kdaj tudi prestopila pravo mejo in jo je luthrovsko-pravov erna
vnema presegla in prekosila, je v Tübingenu v znanosti in življenju
13 Dimitz, Geschichte Krains II, Ljubljana 1875, str. 301.
14 P. v. Radics, Herbard VIII Freiherr zu Auersperg, Dunaj 1862, str. 2.
244
Čeprav je večina njenih prebivalcev pripadala slovanski narodnosti in
čeprav so bili Kranjci takrat nenehno izpostavljeni pustošenju plenil-
skih in vojaških pohodov Turkov in je kranjsko moštvo na ozemlju
ob hrvaški in morski meji varovalo nemško cesarstvo pred njimi, se
je kranjska mladina, polna nepotešene želje po znanju, zgrinjala v
izobraževalna središča. V eni roki meč, v drugi knjiga – tako je stala
stara marka Karla Velikega ob Savi. […]
[19] Veliko pogosteje kakor te nemške univerze [Wittenberg,
Strassb urg, Jena] so v 16. stoletju Štajerci, Korošci in Kranjci obisko-
vali gornjeitaljanske univerze v Pavii, Bologni in Padovi. Predvsem zad
nja je bila zbirališče južnoavstrijske mladine. […]
[20] Kranjci niso bili v tem nobena izjema; ni utemeljeno mnenje
kranjskih zgodovinopiscev, da je uvedba reformacije v njihovi domo-
vini in drugih avstrijskih deželah preusmerila tok njihove študirajoče
mladine od italijanskih univerz na nemške protestantske,13 ali da so
si Kranjci po zatrtju protestantizma začeli pridobivati izobrazbo v
Italiji.14 Obisk Kranjcev v Padovi je bil namreč v drugi polovici 16. sto-
letja večji kot v Tübngenu in približno enak obisku na vseh nemških
protestantskih univerzah skupaj. […] [Elze v preglednici, str. 21:
1530–50 v Tübingenu 4, v Padovi 2; l551–1600 v Tübingenu 90, v
Padovi 107; 1601–14 v Tübingenu 19, v Padovi 37.]
[21] Iz tega lahko sklepamo, da je reformacija v Kranjski nenavadno
povečala željo po študiranju. Skupno število študirajočih iz te dežele
je v drugi polovici 16. stoletja izjemno veliko, če primerjamo skromno
število nižjih in srednjih šol, slabo razvitost prometa in maloštevilnost
prebivalstva s sedanjimi razmerami. […]
[24] Pravo nasprotje [razmeram v Padovi, kjer je bil močen vpliv
škofa in inkvizicije, gl. str. 23–24] je bilo stanje v Tübingenu. Tu je
strpni duh humanizma utrl pot protestantskemu svetovnemu nazo-
ru in utemeljil duhovno svobodo, ki je bila z zdravim evangeljskim
verovanjem izčiščena in ohranjana na pravi poti. In tudi če je svoboda
kdaj pa kdaj tudi prestopila pravo mejo in jo je luthrovsko-pravov erna
vnema presegla in prekosila, je v Tübingenu v znanosti in življenju
13 Dimitz, Geschichte Krains II, Ljubljana 1875, str. 301.
14 P. v. Radics, Herbard VIII Freiherr zu Auersperg, Dunaj 1862, str. 2.
244
