Page 244 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 244
BILO JE POVEDANO
Nemčiji in nato postala ena izmed glavnih gojiteljic evangeljske du-
hovne smeri. In res je začela opazno naraščati tudi navzočnost avstrij-
skih študentov v Tübingenu, zlasti po letu 1556. Sem je prihajalo
mlado plemstvoAvstrije [Elze našteje mdr. rodbine Auersperg, Win
dischgraetz, Herberstein, Lamberg, Ungnad, Egkh, Gallenberg, Gall,
Hohenwart, Barbo]. V Tübingen so se stekali mladeniči iz avstrijskih
mest [11] [Elze našteje mdr. mesta Ptuj, Celje, Beljak, Celovec, Ljublja-
na, Kamnik, Kranj, Radovljica, Krško, Vipava, Gorica]. Skupno števi-
lo inskripcij avstrijskih študentov v tübingenskih univerzitetnih matri-
kah v letih 1530–1614 presega 700, število Avstrijcev, ki so si v tem
obdobju v Tübingenu pridobili stopnjo magistra, pa doseže 42. Deleži
posameznih avstrijskih dežel v teh številkah so: Avstrija (Gornja in
Spodnja) 284 inskribiranih, 17 magistriranih; Kranjska 113 inskribi-
ranih, 17 magistriranih […].
[12] Da bi imeli v takih statističnih podatkih popolno merilo za
bogato setev duhovnega življenja, ki jo je v tem obdobju trosila Uni-
verza Eberharda Karla v avstro-ogrske dežele, predvsem pa v avstrijske
dedne dežele Gornjo in Spodnjo Avstrijo, Štajersko, Koroško in Kranj-
sko, moramo poznati tudi število in imena tistih sinov teh dežel, ki
so za daljši ali krajši čas obiskali Tübingen, ne da bi se imatrikulirali.
Ob […] takrat pogosti navadi bogatih in uglednih družin, da so za
pridobivanje izobrazbe pošiljale svoje sinove na večletna potovanja po
različnih univerzah v Nemčiji, Franciji in Italiji, gotovo tudi število
takih avstrijskih obiskovalcev Tübingena ni bilo prav skromno, kajti
univerzo v Tübingenu so obskovali, ne da bi se inskribirali, na primer
baron Krištof Auersperg, Jurij Khisl iz Studenca pri Ljubljani, Mat hias
Maurus in drugi Kranjci.
In še več. V svojem naprednem prizadevanju, da bi se v kulturi in
izobrazbi izenačili z drugimi deželami nemškega cesarstva [Svetega
rimskega cesarstva nemške narodnosti], so notranjeavstrijski in spod
njeavstrijski deželani (deželni stanovi) posegali po še hitrejši in učin-
kovitejši rešitvi ter so ob očitnem pomanjkanju primernih domačih
moči vabili iz tujine odlične može, zlasti za delovanje na višjih mestih
v njihovih [13] nedavno ustanovljenih cerkvenih skupnostih in šol-
stvu. Obračali so se predvsem na Württemberško na vojvodo Krištofa
in njegove naslednike, ki so potem milostljivo in rade volje dovolje-
242
Nemčiji in nato postala ena izmed glavnih gojiteljic evangeljske du-
hovne smeri. In res je začela opazno naraščati tudi navzočnost avstrij-
skih študentov v Tübingenu, zlasti po letu 1556. Sem je prihajalo
mlado plemstvoAvstrije [Elze našteje mdr. rodbine Auersperg, Win
dischgraetz, Herberstein, Lamberg, Ungnad, Egkh, Gallenberg, Gall,
Hohenwart, Barbo]. V Tübingen so se stekali mladeniči iz avstrijskih
mest [11] [Elze našteje mdr. mesta Ptuj, Celje, Beljak, Celovec, Ljublja-
na, Kamnik, Kranj, Radovljica, Krško, Vipava, Gorica]. Skupno števi-
lo inskripcij avstrijskih študentov v tübingenskih univerzitetnih matri-
kah v letih 1530–1614 presega 700, število Avstrijcev, ki so si v tem
obdobju v Tübingenu pridobili stopnjo magistra, pa doseže 42. Deleži
posameznih avstrijskih dežel v teh številkah so: Avstrija (Gornja in
Spodnja) 284 inskribiranih, 17 magistriranih; Kranjska 113 inskribi-
ranih, 17 magistriranih […].
[12] Da bi imeli v takih statističnih podatkih popolno merilo za
bogato setev duhovnega življenja, ki jo je v tem obdobju trosila Uni-
verza Eberharda Karla v avstro-ogrske dežele, predvsem pa v avstrijske
dedne dežele Gornjo in Spodnjo Avstrijo, Štajersko, Koroško in Kranj-
sko, moramo poznati tudi število in imena tistih sinov teh dežel, ki
so za daljši ali krajši čas obiskali Tübingen, ne da bi se imatrikulirali.
Ob […] takrat pogosti navadi bogatih in uglednih družin, da so za
pridobivanje izobrazbe pošiljale svoje sinove na večletna potovanja po
različnih univerzah v Nemčiji, Franciji in Italiji, gotovo tudi število
takih avstrijskih obiskovalcev Tübingena ni bilo prav skromno, kajti
univerzo v Tübingenu so obskovali, ne da bi se inskribirali, na primer
baron Krištof Auersperg, Jurij Khisl iz Studenca pri Ljubljani, Mat hias
Maurus in drugi Kranjci.
In še več. V svojem naprednem prizadevanju, da bi se v kulturi in
izobrazbi izenačili z drugimi deželami nemškega cesarstva [Svetega
rimskega cesarstva nemške narodnosti], so notranjeavstrijski in spod
njeavstrijski deželani (deželni stanovi) posegali po še hitrejši in učin-
kovitejši rešitvi ter so ob očitnem pomanjkanju primernih domačih
moči vabili iz tujine odlične može, zlasti za delovanje na višjih mestih
v njihovih [13] nedavno ustanovljenih cerkvenih skupnostih in šol-
stvu. Obračali so se predvsem na Württemberško na vojvodo Krištofa
in njegove naslednike, ki so potem milostljivo in rade volje dovolje-
242
