Page 248 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 248
BILO JE POVEDANO
na Württemberško, je bila stvar kmalu uresničena in po njegovem
posredovanju sta bila v Tiffernum sprejeta leta 1566 Jurij Dalmatin
(poznejši biblijski prevajalec) in leta 1569 Bernard Steiner (pozneje
pastor in superintendent v Celovcu [tam je skrbel tudi za rabo slo-
venščine]). Ko je Trubar že leta 1569 priskrbel Bernardu Steinerju mesto
pedagoga pri trinajstletnem baronu Andreju Auerspergu [35] in ko je
hkrati mag. Jurij Dalmatin izrazil pripravljenost, da svoje mesto odsto-
pi mlajšemu rojaku, se je takoj zavzel v Kranjski za novo zasedbo obeh
mest. […]
[ 60] Württemberški vojvode so z zagotovitvijo dveh mest v Tiffer-
numu za Kranjce izkazali evangeličanski Cerkvi v tej deželi veliko do-
broto in kranjski deželani so se vedno globoko hvaležno šteli za
dolžnike tem vladarjem. Seveda pa samo ta pot ni zadostovala, da bi
izobrazili dovolj naraščaja za 20–24 pridigarskih mest v kranjski
protestantski deželni Cerkvi in za 6 učiteljskih mest na evangeličanski
deželni gimnaziji. Ker so se študiju teologije posvečali večinoma ne-
preskrbljeni mladeniči, sinovi duhovnikov in učiteljev, nižjih deželnih
uradnikov, rokodelcev in kmetov, so deželani18 dokaj pogosto preje-
mali prošnje za podporo. Dajali so jih, vendar pa so kmalu videli, da
morajo darove dobro podrediti pravilom, da bi imeli zaželeni učinek.
Ob reorganizaciji stanovske gimnazije v Ljubljani […] so sklenili
»za kar najboljše urejanje in odpravljanje že vidnega in skrb vzbuja-
jočega pomanjkanja zmožnih cerkvenih in šolskih služabnikov, ki
obvladajo tako slovenski kakor [61] nemški jezik, vzdrževati tri po-
sebne štipendiste, rojene v Kranjski deželi […].«19
Izbiro univerz, kjer sme takšen štipendist študirati, je podrobneje
omejilo določilo, da mora študirati »eno leto v Strassburgu, Heidel-
bergu ali na kaki drugi krščanski univerzi, dokler ne absolvira kurza
filozofije in doseže stopnje magistra, potem pa brez posebnega do-
voljenja nikjer drugje kot v Tübingenu ali Jeni […].«20
18 Vse plemstvo dežele, z izjemo 3 do 4 družin, in predstavništva mest, kolikor so
bila svobodno izvoljena, so takrat bila evangeliučanska.
19 Referent v deželnem odboru je bil superintendent K. Spindler. – Kranjski deželni
arhiv; protokoli deželnih stanov III, posvet 1. julija 1582, čistopis.
20 Kranjski deželni arhiv. – Izvirnik obligacije Matije Trošta iz Idrije, 23. januar 1585.
– Prim. Dimitz: Geschichte Krains III, Ljubljana 1875, str. 152 sl.
246
na Württemberško, je bila stvar kmalu uresničena in po njegovem
posredovanju sta bila v Tiffernum sprejeta leta 1566 Jurij Dalmatin
(poznejši biblijski prevajalec) in leta 1569 Bernard Steiner (pozneje
pastor in superintendent v Celovcu [tam je skrbel tudi za rabo slo-
venščine]). Ko je Trubar že leta 1569 priskrbel Bernardu Steinerju mesto
pedagoga pri trinajstletnem baronu Andreju Auerspergu [35] in ko je
hkrati mag. Jurij Dalmatin izrazil pripravljenost, da svoje mesto odsto-
pi mlajšemu rojaku, se je takoj zavzel v Kranjski za novo zasedbo obeh
mest. […]
[ 60] Württemberški vojvode so z zagotovitvijo dveh mest v Tiffer-
numu za Kranjce izkazali evangeličanski Cerkvi v tej deželi veliko do-
broto in kranjski deželani so se vedno globoko hvaležno šteli za
dolžnike tem vladarjem. Seveda pa samo ta pot ni zadostovala, da bi
izobrazili dovolj naraščaja za 20–24 pridigarskih mest v kranjski
protestantski deželni Cerkvi in za 6 učiteljskih mest na evangeličanski
deželni gimnaziji. Ker so se študiju teologije posvečali večinoma ne-
preskrbljeni mladeniči, sinovi duhovnikov in učiteljev, nižjih deželnih
uradnikov, rokodelcev in kmetov, so deželani18 dokaj pogosto preje-
mali prošnje za podporo. Dajali so jih, vendar pa so kmalu videli, da
morajo darove dobro podrediti pravilom, da bi imeli zaželeni učinek.
Ob reorganizaciji stanovske gimnazije v Ljubljani […] so sklenili
»za kar najboljše urejanje in odpravljanje že vidnega in skrb vzbuja-
jočega pomanjkanja zmožnih cerkvenih in šolskih služabnikov, ki
obvladajo tako slovenski kakor [61] nemški jezik, vzdrževati tri po-
sebne štipendiste, rojene v Kranjski deželi […].«19
Izbiro univerz, kjer sme takšen štipendist študirati, je podrobneje
omejilo določilo, da mora študirati »eno leto v Strassburgu, Heidel-
bergu ali na kaki drugi krščanski univerzi, dokler ne absolvira kurza
filozofije in doseže stopnje magistra, potem pa brez posebnega do-
voljenja nikjer drugje kot v Tübingenu ali Jeni […].«20
18 Vse plemstvo dežele, z izjemo 3 do 4 družin, in predstavništva mest, kolikor so
bila svobodno izvoljena, so takrat bila evangeliučanska.
19 Referent v deželnem odboru je bil superintendent K. Spindler. – Kranjski deželni
arhiv; protokoli deželnih stanov III, posvet 1. julija 1582, čistopis.
20 Kranjski deželni arhiv. – Izvirnik obligacije Matije Trošta iz Idrije, 23. januar 1585.
– Prim. Dimitz: Geschichte Krains III, Ljubljana 1875, str. 152 sl.
246
