Page 242 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 242
BILO JE POVEDANO
popolnoma potemnel. Leipzig se takrat še ni povzpel do svojega po-
znejšega pomena, Jena pa je zaradi Vlačića in njegovih privržencev
postala za Avstrijce skorajda nesprejemljiva.
Hkrati so v Tübingenu prav takrat delovali odlični učitelji, ki so
sloveli daleč naokoli, njihov sloves pa se je ohranil še do današnji dni.1
Recimo med teologi: Jak. Beurlin, Jak. Herbrand, Jak. Andreä, […] med
artisti [učitelji na filozofski fakulteti]: Joach. Camerarius, Mart. Crusius,
Nikod. Frischlin itn. Sodobnik večine teh mož je bil magister Matth.
Garbiz, profesor grščine, sicer ne tako slaven kot oni, tu pa ga je treba
toliko bolj omeniti, ker je bil svojim južnoavstrijskim rojakom prva
opora ob njihovem prihodu v Tübingen.
Matthias Garbitius Illyricus [Matija Grbac ali Grbič] je bil po rodu iz
Istre […]. Ker se je [na univerzi v Wittenbergu] s posebno ljubeznijo
posvetil študiju grščine pri [4] Melanchthonu in se mu pridružil, je
na priporočilo Melanchthona in Joach. Camerariusa leta 1537 prejel
profesuro za grščino na Pedagogiumu in leta 1541 po odhodu Joach.
Camerariusa na univerzi v Tübingenu.2 Tu si je tujec zaradi svoje
učenosti in neoporečnega življenja pridobil pri svojih kolegih in znan-
cih tolikšno spoštovanje, da je bil trikrat, leta 1546, 1552 in 1557,
dekan artistične [filozofske] fakultete.3 Mladega rojaka Matijo Vlačića
iz Labina, ki je prišel v Tübingen iz Basla, je leta 1540 prijazno sprejel
v svoj dom in ga nastavil za repetitorja svojih slušateljev.4 Vlačiću so
leta 1541 in 1543 sledili v Tübingenu drugi Istrani in Južnokranjci
(Iliri). Nadvse verjetno je bil Grbac tudi eden od posrednikov, ki so
pomagali Primožu Trubarju, plemenitemu, iz domovine pregnanemu
reformatorju Kranjske, da se mu je posrečilo dati natisniti leta 1550
svoji prvi kranjski knjigi v Tübingenu, ko so mu ju v Nürnbergu in
Schwäbisch-Hallu zavrnili zaradi interimskih strogih odlokov o tisku
iz leta 1548, kajti tam ni nihče razumel tujega jezika.5 […]
[7] Ko so mladega princa Krištofa [Württemberškega, ki je moral
prebivati v Avstriji] zaradi kmečkih nemirov […] leta 1525 prepeljali
1 Klüpfel, Geschichte und Beschreibung der Universität Tübngen, str. 71 sl.
2 Klüpfel, om. d., str. 88.
3 Stoll, Magister-Promotionen zu Tübingen, Stuttgart 1756.
4 Preger, M. Flacius Illyricus und seine Zeit, I-II, Erlangen 1859, 1861.
5 Schnurrer, Slavischer Bücherdruck in Württemberg, Tübingen 1799, str. 7–8.
240
popolnoma potemnel. Leipzig se takrat še ni povzpel do svojega po-
znejšega pomena, Jena pa je zaradi Vlačića in njegovih privržencev
postala za Avstrijce skorajda nesprejemljiva.
Hkrati so v Tübingenu prav takrat delovali odlični učitelji, ki so
sloveli daleč naokoli, njihov sloves pa se je ohranil še do današnji dni.1
Recimo med teologi: Jak. Beurlin, Jak. Herbrand, Jak. Andreä, […] med
artisti [učitelji na filozofski fakulteti]: Joach. Camerarius, Mart. Crusius,
Nikod. Frischlin itn. Sodobnik večine teh mož je bil magister Matth.
Garbiz, profesor grščine, sicer ne tako slaven kot oni, tu pa ga je treba
toliko bolj omeniti, ker je bil svojim južnoavstrijskim rojakom prva
opora ob njihovem prihodu v Tübingen.
Matthias Garbitius Illyricus [Matija Grbac ali Grbič] je bil po rodu iz
Istre […]. Ker se je [na univerzi v Wittenbergu] s posebno ljubeznijo
posvetil študiju grščine pri [4] Melanchthonu in se mu pridružil, je
na priporočilo Melanchthona in Joach. Camerariusa leta 1537 prejel
profesuro za grščino na Pedagogiumu in leta 1541 po odhodu Joach.
Camerariusa na univerzi v Tübingenu.2 Tu si je tujec zaradi svoje
učenosti in neoporečnega življenja pridobil pri svojih kolegih in znan-
cih tolikšno spoštovanje, da je bil trikrat, leta 1546, 1552 in 1557,
dekan artistične [filozofske] fakultete.3 Mladega rojaka Matijo Vlačića
iz Labina, ki je prišel v Tübingen iz Basla, je leta 1540 prijazno sprejel
v svoj dom in ga nastavil za repetitorja svojih slušateljev.4 Vlačiću so
leta 1541 in 1543 sledili v Tübingenu drugi Istrani in Južnokranjci
(Iliri). Nadvse verjetno je bil Grbac tudi eden od posrednikov, ki so
pomagali Primožu Trubarju, plemenitemu, iz domovine pregnanemu
reformatorju Kranjske, da se mu je posrečilo dati natisniti leta 1550
svoji prvi kranjski knjigi v Tübingenu, ko so mu ju v Nürnbergu in
Schwäbisch-Hallu zavrnili zaradi interimskih strogih odlokov o tisku
iz leta 1548, kajti tam ni nihče razumel tujega jezika.5 […]
[7] Ko so mladega princa Krištofa [Württemberškega, ki je moral
prebivati v Avstriji] zaradi kmečkih nemirov […] leta 1525 prepeljali
1 Klüpfel, Geschichte und Beschreibung der Universität Tübngen, str. 71 sl.
2 Klüpfel, om. d., str. 88.
3 Stoll, Magister-Promotionen zu Tübingen, Stuttgart 1756.
4 Preger, M. Flacius Illyricus und seine Zeit, I-II, Erlangen 1859, 1861.
5 Schnurrer, Slavischer Bücherdruck in Württemberg, Tübingen 1799, str. 7–8.
240
