Page 241 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 241
BILO JE POVEDANO
Ludwig Theodor Elze
UNIVERZA V TÜBINGENU
IN [TUDENTJE IZ KRANJSKE
[2]* Univerza Eberharda Karla v Tübingenu že 400 let izobražuje
Württemberški vse njene državnike, uradnike, sodnike, zdravnike,
duhovnike, višje učitelje in znanstvenike. Položaj, kakršnega ima
Württemberška v kulturnem razvoju in zgodovini nemškega naroda,
najpoprej razločno priča o pomenu in dosežkih njene univerze. […] V
vsem tem sodi tübingenska univerza v prvo vrsto med svojimi nem-
škimi sestrami. Po nečem pa prekaša vse druge, namreč po povezano-
sti z Avstrijo in v vplivu nanjo v drugi polovici 16. stoletja. Zlasti iz nje
so v nemške vzhodne marke pritekali humanistična znanost, duhov-
ni razvoj novega protestantskega svetovnega nazora, nauk evangeljske
Cerkve.
Medtem ko bi se avstrijska človeku prirojena narava vsekakor bo-
lje počutila na Švabskem ali v južni Nemčiji kakor pa na Saškem in v
severni Nemčiji, je za prebivalce spodnjeavstrijskih in notranjeavstrij-
skih dežel imel Tübingen protestantsko univerzo z najugodnejšo lego
v vsej Nemčiji. Pri tem [3] ni bližina Heidelberga in Strassburga prav nič
škodovala, temveč je še povečevala privlačnost Tübingena za avstrijsko
ukaželjno mladino, ker se ji je tu odpirala možnost, da lahko nekaj,
pa čeprav le malo časa prebijejo tudi na obeh slovitih visokih šolah.
V nasprotju s tem pa je Wittenberg po Luthrovi smrti (1546), schmal-
kaldski vojni ter adiaforističnem in sinergističnem sporu izgubil velik
del nekdanjega nimba, ki je z smrtjo Melanchthona (1560) skoraj
* Odlomki so prevedeni iz knjige Die Universität Tübingen und die Studenten aus Krain.
Festschrift zur vierten Säkularfeier der Eberhard-Karls Universität, Tübingen 1877. Med
oglatima oklepajema so navedeni številka strani v knjigi ali znak za preskočeni
del ali povzetek iz sobesedila. Poudarki so Elzejevi. – Op. prev.
239
Ludwig Theodor Elze
UNIVERZA V TÜBINGENU
IN [TUDENTJE IZ KRANJSKE
[2]* Univerza Eberharda Karla v Tübingenu že 400 let izobražuje
Württemberški vse njene državnike, uradnike, sodnike, zdravnike,
duhovnike, višje učitelje in znanstvenike. Položaj, kakršnega ima
Württemberška v kulturnem razvoju in zgodovini nemškega naroda,
najpoprej razločno priča o pomenu in dosežkih njene univerze. […] V
vsem tem sodi tübingenska univerza v prvo vrsto med svojimi nem-
škimi sestrami. Po nečem pa prekaša vse druge, namreč po povezano-
sti z Avstrijo in v vplivu nanjo v drugi polovici 16. stoletja. Zlasti iz nje
so v nemške vzhodne marke pritekali humanistična znanost, duhov-
ni razvoj novega protestantskega svetovnega nazora, nauk evangeljske
Cerkve.
Medtem ko bi se avstrijska človeku prirojena narava vsekakor bo-
lje počutila na Švabskem ali v južni Nemčiji kakor pa na Saškem in v
severni Nemčiji, je za prebivalce spodnjeavstrijskih in notranjeavstrij-
skih dežel imel Tübingen protestantsko univerzo z najugodnejšo lego
v vsej Nemčiji. Pri tem [3] ni bližina Heidelberga in Strassburga prav nič
škodovala, temveč je še povečevala privlačnost Tübingena za avstrijsko
ukaželjno mladino, ker se ji je tu odpirala možnost, da lahko nekaj,
pa čeprav le malo časa prebijejo tudi na obeh slovitih visokih šolah.
V nasprotju s tem pa je Wittenberg po Luthrovi smrti (1546), schmal-
kaldski vojni ter adiaforističnem in sinergističnem sporu izgubil velik
del nekdanjega nimba, ki je z smrtjo Melanchthona (1560) skoraj
* Odlomki so prevedeni iz knjige Die Universität Tübingen und die Studenten aus Krain.
Festschrift zur vierten Säkularfeier der Eberhard-Karls Universität, Tübingen 1877. Med
oglatima oklepajema so navedeni številka strani v knjigi ali znak za preskočeni
del ali povzetek iz sobesedila. Poudarki so Elzejevi. – Op. prev.
239
