Page 247 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 247
LUDWIG THEODOR ELZE
vedno prevladoval sveži, prosti in pobožni duh evangelija. Prav ta duh
se je od tod širil v Avstrijo, zlasti v Kranjsko, uspeh protireformacije
Ferdinanda II. pa je bil hkrati zmaga s prizadevanjem jezuitov spod-
bujenega in vodenega duha univerz na Dunaju in v Gradcu in rimske-
ga, z inkvizicijo obvladovanega duha Padove nad germansko-evange-
ličanskim duhom Tübingena.
Ta duh, ki je takrat vladal v Württembergu, v vojvodi Krištofu, na
univerzi v Tübingenu, je tja pritegnil tiste prej imenovane južnoavstrij-
ske verske begunce, ki jih moramo tu še podrobneje obravnavati. Pri
tem so pomembni Vergerij, Ungnad in Trubar, [25] čeprav prva dva po
rodu nista pripadala deželi Kranjski. […]
[33] Po Vergerijevem posredovanju sta bila poleti 1558 […] prvič
sprejeta kot štipendista v Vojvodski stipendium v Tübingenu dva mla-
da študenta iz Kranjske, namreč Samuel Budina in Joh. Gebhart. […]
Nekaj let pozneje je Primož Trubar, ko je bival v Urachu kot žup
nik (spomladi 1562), spodbudil kranjske deželane, naj zaprosijo
vojvodo Krištofa, da sprejme v Stipendium Tiffernum nekaj revnih učen-
cev iz Kranjske, ker je mag. Mihael Tiffernus bil Kranjec. Dobri vojvoda
je na prošnjo odgovoril, da rad dovoli, da sta odtlej dva študenta iz
Kranjske sprejeta v ta Stipendium,15 in je o tem hkrati obvestil Tru-
barja [11. decembra 1562; Elze citira na str. 33–34 pismo Trubarju,
ki je na zunanji strani naslovljeno: »Dem Ersamen unserm Lieben,
besondern Primo Trubero Predigern zu Laibach«, tj. Častivrednemu,
našemu ljubemu, posebnemu Primožu Trubarju pridigarju v Ljub
ljani].16 […]
[34] Kranjci pa niso mogli takoj predlagati dva mladeniča, ki bi
imela postavljenim zahtevam ustrezno predizobrazbo,17 zato je osta-
lo to ugodno odprtje [mesta v Stipendiumu] nekaj časa brez nasled-
ka. Ko pa se je Trubar po vnovičnem izgonu iz Kranjske (1565) vrnil
15 Tiffernum je bil ustanovljen za štiri mladeniče, ki so otroci pobožnih, revnih
staršev, so rojeni v Württembergu ali zunaj njega in želijo v Tübingenu študira-
ti teologijo. V Tiffernumu so dobili stanovanje, hrano, pouk in 4 goldinarje, za
nadaljnje potrebe po obleki, knjigah idr. pa naj bi poskrbeli domači. […] (Klüp-
fel, Universität Tübingen, str. 101.) […]
16 Trubar se je med tem vrnil v Ljubljano. – Pismo [Trubarju], izvirnik z lastnoročnim
podpisom in pečatom […] se nahaja v deželnem arhivu Kranjske.
17 Kranjski stanovi so šele 1563 ustanovili (evangelistično) deželno gimnazijo.
245
vedno prevladoval sveži, prosti in pobožni duh evangelija. Prav ta duh
se je od tod širil v Avstrijo, zlasti v Kranjsko, uspeh protireformacije
Ferdinanda II. pa je bil hkrati zmaga s prizadevanjem jezuitov spod-
bujenega in vodenega duha univerz na Dunaju in v Gradcu in rimske-
ga, z inkvizicijo obvladovanega duha Padove nad germansko-evange-
ličanskim duhom Tübingena.
Ta duh, ki je takrat vladal v Württembergu, v vojvodi Krištofu, na
univerzi v Tübingenu, je tja pritegnil tiste prej imenovane južnoavstrij-
ske verske begunce, ki jih moramo tu še podrobneje obravnavati. Pri
tem so pomembni Vergerij, Ungnad in Trubar, [25] čeprav prva dva po
rodu nista pripadala deželi Kranjski. […]
[33] Po Vergerijevem posredovanju sta bila poleti 1558 […] prvič
sprejeta kot štipendista v Vojvodski stipendium v Tübingenu dva mla-
da študenta iz Kranjske, namreč Samuel Budina in Joh. Gebhart. […]
Nekaj let pozneje je Primož Trubar, ko je bival v Urachu kot žup
nik (spomladi 1562), spodbudil kranjske deželane, naj zaprosijo
vojvodo Krištofa, da sprejme v Stipendium Tiffernum nekaj revnih učen-
cev iz Kranjske, ker je mag. Mihael Tiffernus bil Kranjec. Dobri vojvoda
je na prošnjo odgovoril, da rad dovoli, da sta odtlej dva študenta iz
Kranjske sprejeta v ta Stipendium,15 in je o tem hkrati obvestil Tru-
barja [11. decembra 1562; Elze citira na str. 33–34 pismo Trubarju,
ki je na zunanji strani naslovljeno: »Dem Ersamen unserm Lieben,
besondern Primo Trubero Predigern zu Laibach«, tj. Častivrednemu,
našemu ljubemu, posebnemu Primožu Trubarju pridigarju v Ljub
ljani].16 […]
[34] Kranjci pa niso mogli takoj predlagati dva mladeniča, ki bi
imela postavljenim zahtevam ustrezno predizobrazbo,17 zato je osta-
lo to ugodno odprtje [mesta v Stipendiumu] nekaj časa brez nasled-
ka. Ko pa se je Trubar po vnovičnem izgonu iz Kranjske (1565) vrnil
15 Tiffernum je bil ustanovljen za štiri mladeniče, ki so otroci pobožnih, revnih
staršev, so rojeni v Württembergu ali zunaj njega in želijo v Tübingenu študira-
ti teologijo. V Tiffernumu so dobili stanovanje, hrano, pouk in 4 goldinarje, za
nadaljnje potrebe po obleki, knjigah idr. pa naj bi poskrbeli domači. […] (Klüp-
fel, Universität Tübingen, str. 101.) […]
16 Trubar se je med tem vrnil v Ljubljano. – Pismo [Trubarju], izvirnik z lastnoročnim
podpisom in pečatom […] se nahaja v deželnem arhivu Kranjske.
17 Kranjski stanovi so šele 1563 ustanovili (evangelistično) deželno gimnazijo.
245
