Page 253 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 253
LUKA VIDMAR IDR.
šlo samo za knjige, napisane v slovenskem jeziku. Zastavlja se vpra-
šanje, ali so postavljavci plošče stroko sploh vprašali za mnenje. Napis
je namreč v nasprotju z zgodovinsko dokazljivimi in preverljivimi
dejstvi.
Podatki o požigu, ki jih že od druge polovice 19. stoletja povzema
strokovna in poljudna literatura,1 izvirajo iz dveh enciklopedičnih
prispevkov ljubljanskega pastorja in raziskovalca reformacije Theo-
dorja Elzeja. V prvem iz leta 1866 avtor brez navedbe vira (!) navaja,
da je protireformacijska komisija pod vodstvom škofa Tomaža Hrena
29. decembra 1600 na Mestnem trgu v Ljubljani sežgala osem vozov
protestantskih knjig.2 Dve desetletji zatem (1885) isti avtor v vsebin-
sko enakem besedilu ne govori več o vozovih, temveč o več kakor 2000
požganih knjigah.3 Od kod Elzeju podatki o osmih vozovih oziroma
več kakor 2000 knjigah, ostaja neznanka, saj ni nikjer navedel vira.
Na to Elzejevo prakso je kritično opozoril že France Kidrič.4 Obstaja
več kot verjetna možnost, da se je Elze oprl na dnevnik Tomaža Hre-
1 Prim. August Dimitz: Geschichte Krains, Dritter Theil, Laibach 1875, str. 333.
2 »Die Sache selbst auszuführen blieb der von Erzherzog Ferdinand ernannten, von
ihrem Vorsitzenden, Bischof Kreen [Hren], am 22. Dezember 1600 eröffneten
Religions-Reformations-Commision vorbehalten, welche ihre Wirksamkeit mit
einem Autodafé von protestantischen Büchern inaugirirte, welche am 29. De
zember (8 Wagen voll) am Marktplatze zu Laibach den Flammen hergegeben
wurden« (Theodor Elze: Truber, Primus und die Reformation in Krain, v: Johann
Jakob Herzog (ur.): Real-Encyklopädie für protestantische Theologie und Kirche, zv. 21,
Gotha 1866, str. 375).
3 »Dieselbe inaugirirte ihre Tätigkeit am 29. Dez. 1600 mit einem großen Autoda-
fe von mehr als 2000 protestantischen Büchern auf dem Marktplatze in Laibach
[…]« (Theodor Elze: Truber, Primus und die Reformation in Krain, v: Johann Jakob
Herzog, Gustav Leopold Plitt (ur.): Real-Encyklopädie für protestantische Theologie und
Kirche, zv. 16, Leipzig 1885, str. 62).
4 »V enem pogledu bi bil postopal E[lze] nedvomno pravilneje, če bi bil objavil
najprej regeste svojega arhivalnega gradiva in povedal, katere arhive in v koliki
meri je za svoj predmet izčrpal […] Tudi sicer čuti moderni raziskovavec v E[lze]
jevem delu marsikatero slabo stran, ki je sodobniki niso opazili: neekonomična
ponavljanja, ker se pisec ozira često bolj na široko publiko nego znanstvene kroge
ter postavlja nove objave nad prejšnje kot njih razširjenje namesto poleg prejšnjih
kot njihove naprej določene družice; zanemarjanje znanstvenega aparata, ker često
ni videti, ali gre za kombinacijo ali podprto ugotovitev […]« (France Kidrič: Elze
Theodor, v: Slovenski biografski leksikon, zv. 1, Ljubljana 1925, str. 159). Kidrič v
Zgodovini slovenskega slovstva (1929–1938) ni navedel Elzejevega opisa požiga.
251
šlo samo za knjige, napisane v slovenskem jeziku. Zastavlja se vpra-
šanje, ali so postavljavci plošče stroko sploh vprašali za mnenje. Napis
je namreč v nasprotju z zgodovinsko dokazljivimi in preverljivimi
dejstvi.
Podatki o požigu, ki jih že od druge polovice 19. stoletja povzema
strokovna in poljudna literatura,1 izvirajo iz dveh enciklopedičnih
prispevkov ljubljanskega pastorja in raziskovalca reformacije Theo-
dorja Elzeja. V prvem iz leta 1866 avtor brez navedbe vira (!) navaja,
da je protireformacijska komisija pod vodstvom škofa Tomaža Hrena
29. decembra 1600 na Mestnem trgu v Ljubljani sežgala osem vozov
protestantskih knjig.2 Dve desetletji zatem (1885) isti avtor v vsebin-
sko enakem besedilu ne govori več o vozovih, temveč o več kakor 2000
požganih knjigah.3 Od kod Elzeju podatki o osmih vozovih oziroma
več kakor 2000 knjigah, ostaja neznanka, saj ni nikjer navedel vira.
Na to Elzejevo prakso je kritično opozoril že France Kidrič.4 Obstaja
več kot verjetna možnost, da se je Elze oprl na dnevnik Tomaža Hre-
1 Prim. August Dimitz: Geschichte Krains, Dritter Theil, Laibach 1875, str. 333.
2 »Die Sache selbst auszuführen blieb der von Erzherzog Ferdinand ernannten, von
ihrem Vorsitzenden, Bischof Kreen [Hren], am 22. Dezember 1600 eröffneten
Religions-Reformations-Commision vorbehalten, welche ihre Wirksamkeit mit
einem Autodafé von protestantischen Büchern inaugirirte, welche am 29. De
zember (8 Wagen voll) am Marktplatze zu Laibach den Flammen hergegeben
wurden« (Theodor Elze: Truber, Primus und die Reformation in Krain, v: Johann
Jakob Herzog (ur.): Real-Encyklopädie für protestantische Theologie und Kirche, zv. 21,
Gotha 1866, str. 375).
3 »Dieselbe inaugirirte ihre Tätigkeit am 29. Dez. 1600 mit einem großen Autoda-
fe von mehr als 2000 protestantischen Büchern auf dem Marktplatze in Laibach
[…]« (Theodor Elze: Truber, Primus und die Reformation in Krain, v: Johann Jakob
Herzog, Gustav Leopold Plitt (ur.): Real-Encyklopädie für protestantische Theologie und
Kirche, zv. 16, Leipzig 1885, str. 62).
4 »V enem pogledu bi bil postopal E[lze] nedvomno pravilneje, če bi bil objavil
najprej regeste svojega arhivalnega gradiva in povedal, katere arhive in v koliki
meri je za svoj predmet izčrpal […] Tudi sicer čuti moderni raziskovavec v E[lze]
jevem delu marsikatero slabo stran, ki je sodobniki niso opazili: neekonomična
ponavljanja, ker se pisec ozira često bolj na široko publiko nego znanstvene kroge
ter postavlja nove objave nad prejšnje kot njih razširjenje namesto poleg prejšnjih
kot njihove naprej določene družice; zanemarjanje znanstvenega aparata, ker često
ni videti, ali gre za kombinacijo ali podprto ugotovitev […]« (France Kidrič: Elze
Theodor, v: Slovenski biografski leksikon, zv. 1, Ljubljana 1925, str. 159). Kidrič v
Zgodovini slovenskega slovstva (1929–1938) ni navedel Elzejevega opisa požiga.
251
