Page 254 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 254
RAZGLEDI, VPOGLEDI
na, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije. Toda Hren ne omenja niti
količine sežganih knjig niti Mestnega trga, ampak zgolj navaja: »Na
dan sv. Tomaža Canterburyjskega [Tomaža Becketa, ki goduje 29.
decembra] so bile zvečer na prostem [!] sežgane luteranske knjige«.5
V isti dnevnik je Hren zapisal, da so bile 9. januarja 1601 »že drugič
javno na trgu sežgane krivoverske knjige«, in sicer »trije polni vozovi«.6
Podatek o treh vozovih, ki ga je Hren sicer pripisal sekundarno, je
edini doslej znani podatek o količini sežganih knjig v Ljubljani iz
sočasnih virov. Drugega požiga napisna plošča pred magistratom
sploh ne omenja, ker izhaja samo iz Elzejevega opisa prvega požiga.
Vendar to še zdaleč ni njena glavna hiba. Poglavitni problem plošče
je, da Elzejevi navedbi, ki je že tako ali tako nedokumentirana z virom,
nekritično dodaja podatka o količini in jeziku knjig.
Kaj se je resnično dogajalo 29. decembra 1600 in 9. januarja 1601
v Ljubljani? Protireformacijska komisija na čelu s škofom Tomažem
Hrenom, ki jo je imenoval nadvojvoda Ferdinand Habsburški kot
deželni knez Kranjske, je izvajala rekatolizacijo mesta v skladu z Augs
burškim verskim mirom (1555), s katerim so knezi Svetega rimskega
cesarstva dobili pravico do izbire vere svojih podložnikov. Tega dolo-
čila v naših deželah več desetletij ni bilo mogoče v celoti udejanjiti,
zato so bili požigi drugoverskih knjig na Slovenskem precej pozni in
relativno kratkotrajni v primerjavi s tistimi v drugih evropskih deže-
lah, tako katoliških kakor protestantskih. Med naloge komisije v
Ljubljani je spadala tudi zaplemba protestantskih knjig, ki jih je ka-
toliški krog na Kranjskem pojmoval kot kršitev Augsburškega verske-
ga miru ali neskladne z vladarjevo versko politiko. Komisija je knjige
najbrž zasegla v dotedanjih protestantskih cerkvah (npr. v špitalski
cerkvi sv. Elizabete), v hišah nekaterih protestantov, izročali pa so jih
tudi v katolištvo spreobrnjeni protestanti. Ni zbirala in uničevala vseh
5 Arhiv Republike Slovenije, AS 1073, Zbirka rokopisov, 111r, zapis na notranji
strani sprednje platnice med noticama o vremenu med božičem 1600 in svetimi
tremi kralji 1601: »S. Thomae Cant. […] Abents lutherische Buecher auf freyen
Platz verbrannt«.
6 Arhiv Republike Slovenije, AS 1073, Zbirka rokopisov, 111r, zapis med noticama
o 10. in 11. januarju: »NB. 9. Jan. publicae combusti jam altera vice libri haeretici
in foro cum magna haereticorum confusione. Drey Wägen voll.«
252
na, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije. Toda Hren ne omenja niti
količine sežganih knjig niti Mestnega trga, ampak zgolj navaja: »Na
dan sv. Tomaža Canterburyjskega [Tomaža Becketa, ki goduje 29.
decembra] so bile zvečer na prostem [!] sežgane luteranske knjige«.5
V isti dnevnik je Hren zapisal, da so bile 9. januarja 1601 »že drugič
javno na trgu sežgane krivoverske knjige«, in sicer »trije polni vozovi«.6
Podatek o treh vozovih, ki ga je Hren sicer pripisal sekundarno, je
edini doslej znani podatek o količini sežganih knjig v Ljubljani iz
sočasnih virov. Drugega požiga napisna plošča pred magistratom
sploh ne omenja, ker izhaja samo iz Elzejevega opisa prvega požiga.
Vendar to še zdaleč ni njena glavna hiba. Poglavitni problem plošče
je, da Elzejevi navedbi, ki je že tako ali tako nedokumentirana z virom,
nekritično dodaja podatka o količini in jeziku knjig.
Kaj se je resnično dogajalo 29. decembra 1600 in 9. januarja 1601
v Ljubljani? Protireformacijska komisija na čelu s škofom Tomažem
Hrenom, ki jo je imenoval nadvojvoda Ferdinand Habsburški kot
deželni knez Kranjske, je izvajala rekatolizacijo mesta v skladu z Augs
burškim verskim mirom (1555), s katerim so knezi Svetega rimskega
cesarstva dobili pravico do izbire vere svojih podložnikov. Tega dolo-
čila v naših deželah več desetletij ni bilo mogoče v celoti udejanjiti,
zato so bili požigi drugoverskih knjig na Slovenskem precej pozni in
relativno kratkotrajni v primerjavi s tistimi v drugih evropskih deže-
lah, tako katoliških kakor protestantskih. Med naloge komisije v
Ljubljani je spadala tudi zaplemba protestantskih knjig, ki jih je ka-
toliški krog na Kranjskem pojmoval kot kršitev Augsburškega verske-
ga miru ali neskladne z vladarjevo versko politiko. Komisija je knjige
najbrž zasegla v dotedanjih protestantskih cerkvah (npr. v špitalski
cerkvi sv. Elizabete), v hišah nekaterih protestantov, izročali pa so jih
tudi v katolištvo spreobrnjeni protestanti. Ni zbirala in uničevala vseh
5 Arhiv Republike Slovenije, AS 1073, Zbirka rokopisov, 111r, zapis na notranji
strani sprednje platnice med noticama o vremenu med božičem 1600 in svetimi
tremi kralji 1601: »S. Thomae Cant. […] Abents lutherische Buecher auf freyen
Platz verbrannt«.
6 Arhiv Republike Slovenije, AS 1073, Zbirka rokopisov, 111r, zapis med noticama
o 10. in 11. januarju: »NB. 9. Jan. publicae combusti jam altera vice libri haeretici
in foro cum magna haereticorum confusione. Drey Wägen voll.«
252
