Page 259 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 259
MARKO KER[EVAN
Besedilo Pobude pa ob hvalevrednih preciziranjih, popravkih ter
dokumentaciji tudi samo izziva nekaj pomislekov oziroma kliče po
nadaljnji razpravi in raziskavah. Sedanji napis na plošči je nedvomno
prehitro posegel po (pre)visokih številkah in pri tem videl samo slo-
venske tiske. Vendar pa za marsikatero vprašanje tudi (še) nimamo
ustreznih raziskav in dokumentacije.
Omenjena Pobuda poudarja, da je bila Hrenova protireformacijska
komisija »zavezana pravilom Tridentinskega koncila (1545–1563) in
seznamu spornih tiskov, ki je bil objavljen v rimskem Indeksu prepo-
vedanih, knjig«, da je iskala » predvsem najhujše ‘krivoverske’ knjige,
tj. protestantske teološke (!) tiske« (klicaj v besedilu Pobude). Komisije
da »zato niso zanimala literarna, filološka, zgodovinska, medicinska,
glasbena in podobna slovenska in tujejezična dela«. »Od slov enskih
protestantskih knjig […] so bile neposredno ogrožene predvsem Tru-
barjeve, saj je bil Trubar uvrščen na seznam prepovedanih avtorjev«.
Trubar je bil poimensko uvrščen v prvi razdelek/razred rimskega
Indeksa s heretičnimi avtorji, katerim so bila obsojena vsaj »vsa dela,
ki obravnavajo religijo«, medtem ko so bili v drugem razredu avtorji
le s posameznimi, posebej imenovanimi heretičnimi deli; pri najhuj-
ših heretikih – kot Luther, Calvin … – pa so bila prepovedana vsa dela,
ne glede na naslov in vsebino. (Prim. Hubert Wolf, Index. München
2006, 26–41; prim. Denzinger, Enchiridion/Kompendium 1991, str.
584–587: »Tridentinska pravila« za prepoved knjig, potrjena v buli
Pija IV. Domenici gregis custodiae 24. marca 1564). Ali je bil Trubar pri-
štet med najhujše heretike ali le tiste, ki so jim bili obsojeni »samo«
vsi verski spisi, tokrat niti ni pomembno, saj so bila vsa njegova dela
verska.
Ker Trubarjeva dela predstavljajo veliko večino tedanjih slovenskih
tiskov, je že to pomenilo udar po večini takratnih slovenskih knjig; k temu
je treba prišteti še (Dalmatinove in druge) slovenske prevode Luthro-
vih del, nemških katekizmov, pesmaric itd. Pod udarom so bile skrat-
ka tako rekoč vse do tedaj v slovenščini tiskane knjige! (Kako je bilo s pre-
vodom Biblije, kasneje.) »Ne-teološka« dela, ki da »komisijo niso za-
nimala« oziroma so bila »v manjši nevarnosti ali zunaj nje«, so bila
le med nemško ali latinsko pisanimi deli domačih (na primer Boho-
ričeva slovnica) ali tujih protestantov.
257
Besedilo Pobude pa ob hvalevrednih preciziranjih, popravkih ter
dokumentaciji tudi samo izziva nekaj pomislekov oziroma kliče po
nadaljnji razpravi in raziskavah. Sedanji napis na plošči je nedvomno
prehitro posegel po (pre)visokih številkah in pri tem videl samo slo-
venske tiske. Vendar pa za marsikatero vprašanje tudi (še) nimamo
ustreznih raziskav in dokumentacije.
Omenjena Pobuda poudarja, da je bila Hrenova protireformacijska
komisija »zavezana pravilom Tridentinskega koncila (1545–1563) in
seznamu spornih tiskov, ki je bil objavljen v rimskem Indeksu prepo-
vedanih, knjig«, da je iskala » predvsem najhujše ‘krivoverske’ knjige,
tj. protestantske teološke (!) tiske« (klicaj v besedilu Pobude). Komisije
da »zato niso zanimala literarna, filološka, zgodovinska, medicinska,
glasbena in podobna slovenska in tujejezična dela«. »Od slov enskih
protestantskih knjig […] so bile neposredno ogrožene predvsem Tru-
barjeve, saj je bil Trubar uvrščen na seznam prepovedanih avtorjev«.
Trubar je bil poimensko uvrščen v prvi razdelek/razred rimskega
Indeksa s heretičnimi avtorji, katerim so bila obsojena vsaj »vsa dela,
ki obravnavajo religijo«, medtem ko so bili v drugem razredu avtorji
le s posameznimi, posebej imenovanimi heretičnimi deli; pri najhuj-
ših heretikih – kot Luther, Calvin … – pa so bila prepovedana vsa dela,
ne glede na naslov in vsebino. (Prim. Hubert Wolf, Index. München
2006, 26–41; prim. Denzinger, Enchiridion/Kompendium 1991, str.
584–587: »Tridentinska pravila« za prepoved knjig, potrjena v buli
Pija IV. Domenici gregis custodiae 24. marca 1564). Ali je bil Trubar pri-
štet med najhujše heretike ali le tiste, ki so jim bili obsojeni »samo«
vsi verski spisi, tokrat niti ni pomembno, saj so bila vsa njegova dela
verska.
Ker Trubarjeva dela predstavljajo veliko večino tedanjih slovenskih
tiskov, je že to pomenilo udar po večini takratnih slovenskih knjig; k temu
je treba prišteti še (Dalmatinove in druge) slovenske prevode Luthro-
vih del, nemških katekizmov, pesmaric itd. Pod udarom so bile skrat-
ka tako rekoč vse do tedaj v slovenščini tiskane knjige! (Kako je bilo s pre-
vodom Biblije, kasneje.) »Ne-teološka« dela, ki da »komisijo niso za-
nimala« oziroma so bila »v manjši nevarnosti ali zunaj nje«, so bila
le med nemško ali latinsko pisanimi deli domačih (na primer Boho-
ričeva slovnica) ali tujih protestantov.
257
