Page 10 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 10
BESEDA UREDNIKA
Leto 1934 pa spominja, da letos poteka 80 let od sprejema Barmen-
ske izjave, jasnega in brezkompromisnega teološkega ugovora (dela)
nemških protestantov proti nacistični ideologiji in nacističnim pre-
tenzijam tudi v nemški Evangeličanski cerkvi. To (še) ni bil ugovor
proti nacističnim antisemitskim in drugim zločinom, ampak ugovor
proti takemu povezovanju – in takemu razvezovanju – narodnega/
političnega in cerkvenega/evangeljskega, ki je iz cerkve Božje besede
in Kristusovega evangelija delalo nekaj drugega in je pripravljalo tla
za to, da se kristjani sprijaznijo z zločini ali celo sodelujejo pri njih.
Ne gre pozabiti, da je Barmenska izjava nastala v okoliščinah evforije
in zanesenosti/zavedenosti v Nemčiji ob Hitlerjevem prevzemu ob-
lasti 1933/34, ko so v Nemčiji in zunaj nje številni videli v Hitlerju in
nacionalsocializmu sprejemljivega partnerja ali celo taktičnega zave-
znika ter so sklepali z njim sporazume in kompromise (med prvimi
tudi Vatikan s konkordatom julija 1933).
Karl Barth – vodilni avtor Barmenske izjave – je vseskozi poudarjal,
da je sprevržena povezava narodnega, državnega in krščanskega po-
membno prispevala že h katastrofi prve svetovne vojne (tudi 100.
obletnice njenega začetka se letos spominjamo). Barmenska deklaraci-
ja je zato tudi odgovor in ugovor proti vsem (ne)svetim aliansam, ki
z Bogom in evangeljskim poslanstvom nadgrajujejo ali utemeljujejo
vsakokratne kolektivno-egoistične interese. Nov prevod Barmenske
izjave smo objavili v lanski številki naše revije (prvi slovenski prevod
lahko najdemo v že omenjeni tematski številki revije Poligrafi, 21-22/
2001); pripravil ga je Leon Novak, ki je v okviru Študijskih večerov
predaval o Izpovedujoči cerkvi nemških protestantov v času nacizma.
Kontekstu njenega nastanka, se pravi nacionalsocialističnemu pre-
vzemu oblasti in razmerju med Cerkvami in nacizmom, so bila poleg
Novakovega posvečena še tri predavanja na Študijskih večerih Sloven-
skega protestantskega društva, ki jih objavljamo v tej številki (France
Martin Dolinar, Marko Kerševan). Duhu takega razpravljanja o od-
govornosti krščanstva in krščanskih Cerkva sta sorodna dva prispev-
ka Petra Kovačiča Peršina: o etični preobrazbi kot pogoju sprave in o
težavnih nalogah, pred kakršne je postavljen papež Frančišek.
V letošnjem zvezku revije začenjamo obeleževati še eno obletnico
– 500 let reformacije. Z dvema prispevkoma namreč obravnavamo pro-
8
Leto 1934 pa spominja, da letos poteka 80 let od sprejema Barmen-
ske izjave, jasnega in brezkompromisnega teološkega ugovora (dela)
nemških protestantov proti nacistični ideologiji in nacističnim pre-
tenzijam tudi v nemški Evangeličanski cerkvi. To (še) ni bil ugovor
proti nacističnim antisemitskim in drugim zločinom, ampak ugovor
proti takemu povezovanju – in takemu razvezovanju – narodnega/
političnega in cerkvenega/evangeljskega, ki je iz cerkve Božje besede
in Kristusovega evangelija delalo nekaj drugega in je pripravljalo tla
za to, da se kristjani sprijaznijo z zločini ali celo sodelujejo pri njih.
Ne gre pozabiti, da je Barmenska izjava nastala v okoliščinah evforije
in zanesenosti/zavedenosti v Nemčiji ob Hitlerjevem prevzemu ob-
lasti 1933/34, ko so v Nemčiji in zunaj nje številni videli v Hitlerju in
nacionalsocializmu sprejemljivega partnerja ali celo taktičnega zave-
znika ter so sklepali z njim sporazume in kompromise (med prvimi
tudi Vatikan s konkordatom julija 1933).
Karl Barth – vodilni avtor Barmenske izjave – je vseskozi poudarjal,
da je sprevržena povezava narodnega, državnega in krščanskega po-
membno prispevala že h katastrofi prve svetovne vojne (tudi 100.
obletnice njenega začetka se letos spominjamo). Barmenska deklaraci-
ja je zato tudi odgovor in ugovor proti vsem (ne)svetim aliansam, ki
z Bogom in evangeljskim poslanstvom nadgrajujejo ali utemeljujejo
vsakokratne kolektivno-egoistične interese. Nov prevod Barmenske
izjave smo objavili v lanski številki naše revije (prvi slovenski prevod
lahko najdemo v že omenjeni tematski številki revije Poligrafi, 21-22/
2001); pripravil ga je Leon Novak, ki je v okviru Študijskih večerov
predaval o Izpovedujoči cerkvi nemških protestantov v času nacizma.
Kontekstu njenega nastanka, se pravi nacionalsocialističnemu pre-
vzemu oblasti in razmerju med Cerkvami in nacizmom, so bila poleg
Novakovega posvečena še tri predavanja na Študijskih večerih Sloven-
skega protestantskega društva, ki jih objavljamo v tej številki (France
Martin Dolinar, Marko Kerševan). Duhu takega razpravljanja o od-
govornosti krščanstva in krščanskih Cerkva sta sorodna dva prispev-
ka Petra Kovačiča Peršina: o etični preobrazbi kot pogoju sprave in o
težavnih nalogah, pred kakršne je postavljen papež Frančišek.
V letošnjem zvezku revije začenjamo obeleževati še eno obletnico
– 500 let reformacije. Z dvema prispevkoma namreč obravnavamo pro-
8
