Page 12 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 12
BESEDA UREDNIKA
tizma 16. stoletja in med drugim tudi takratnega slovensko-hrvaške-
ga sodelovanja, svoje načrtno navezovanje stikov z mladim rodom
raziskovalcev pa nadaljujemo z objavo prikaza, kako je obravnavana
erotična ljubezen v najstarejši slovenski književnosti, pri Trubarju in
Dalmatinu na eni ter Kastelcu na drugi strani; prikaz je namreč nastal
na podlagi diplomske naloge Luke Kelca na oddelkih za slovenistiko
in sociologijo kulture Filozofske fakultete v Ljubljani.
Že nakazana in poudarjena tematika letošnje dvojne številke lah-
ko dokaže, da si v reviji prizadevamo – podrobnejši vpogled v vse
dosedanje številke bi to le še podkrepil – dojeti in obravnavati prote-
stantizem v njegovih različnih načinih obstoja na Slovenskem. Obrav-
navali smo zgodovinski protestantizem 16. stoletja in njegovo vlogo
pri oblikovanju jezikovne, kulturne in narodne identitete Slovencev;
protestantizem, ki/kot obstaja danes v različnih Cerkvah in smereh,
ki so izšle iz protestantske reformacije; obravnavali smo prispevke in
posledice protestantizma za nastanek in obstoj pomembnih značil-
nosti modernih zahodnih družb in zahodne civilizacije; iskali smo
odgovore na vprašanja o (z)možnostih krščanskega verovanja na
protestantski način danes. Skratka: »vprašanja protestantizma« kot
okvir za vsebino naše revije smo pojmovali hkrati kot vprašanja na-
rodne identitete, kot civilizacijska in kulturna vprašanja, kot eksis-
tencialna vprašanja – oziroma: vsa ta vprašanja smo pojmovali in
obravnavali tudi kot vprašanja protestantizma (čeprav ne izključujo-
če in polaščajoče niti v eni niti v drugi smeri).
Misliva, da lahko opazimo, kako smo ostali zvesti tudi prizadeva-
nju, da v okviru ene revije pri obravnavi »vprašanj protestantizma«
združujemo različne stroke. Seveda se zavedamo, da je protestantizem
deležen pozornosti in obravnave v okviru specializiranih revij posa-
meznih strok in da je tudi prav, da je tako. Toda menimo, da je prav
tudi, da vsaj ena revija daje prostor za srečanje različnih zornih kotov
in različnih zvrsti obravnave različnih plasti protestantske problema-
tike. Obstaja namreč nevarnost, da bi protestantizem opazovali zgolj
kot arhivsko zgodovinsko problematiko ali zgolj kot variacijo sodob-
ne religiozne scene ali zgolj kot vidik in učinek te ali one moderne
ideologije … Lahko smo zadovoljni, da so v reviji objavljali domači in
tuji zgodovinarji in cerkveni zgodovinarji, protestantski in katoliški
10
tizma 16. stoletja in med drugim tudi takratnega slovensko-hrvaške-
ga sodelovanja, svoje načrtno navezovanje stikov z mladim rodom
raziskovalcev pa nadaljujemo z objavo prikaza, kako je obravnavana
erotična ljubezen v najstarejši slovenski književnosti, pri Trubarju in
Dalmatinu na eni ter Kastelcu na drugi strani; prikaz je namreč nastal
na podlagi diplomske naloge Luke Kelca na oddelkih za slovenistiko
in sociologijo kulture Filozofske fakultete v Ljubljani.
Že nakazana in poudarjena tematika letošnje dvojne številke lah-
ko dokaže, da si v reviji prizadevamo – podrobnejši vpogled v vse
dosedanje številke bi to le še podkrepil – dojeti in obravnavati prote-
stantizem v njegovih različnih načinih obstoja na Slovenskem. Obrav-
navali smo zgodovinski protestantizem 16. stoletja in njegovo vlogo
pri oblikovanju jezikovne, kulturne in narodne identitete Slovencev;
protestantizem, ki/kot obstaja danes v različnih Cerkvah in smereh,
ki so izšle iz protestantske reformacije; obravnavali smo prispevke in
posledice protestantizma za nastanek in obstoj pomembnih značil-
nosti modernih zahodnih družb in zahodne civilizacije; iskali smo
odgovore na vprašanja o (z)možnostih krščanskega verovanja na
protestantski način danes. Skratka: »vprašanja protestantizma« kot
okvir za vsebino naše revije smo pojmovali hkrati kot vprašanja na-
rodne identitete, kot civilizacijska in kulturna vprašanja, kot eksis-
tencialna vprašanja – oziroma: vsa ta vprašanja smo pojmovali in
obravnavali tudi kot vprašanja protestantizma (čeprav ne izključujo-
če in polaščajoče niti v eni niti v drugi smeri).
Misliva, da lahko opazimo, kako smo ostali zvesti tudi prizadeva-
nju, da v okviru ene revije pri obravnavi »vprašanj protestantizma«
združujemo različne stroke. Seveda se zavedamo, da je protestantizem
deležen pozornosti in obravnave v okviru specializiranih revij posa-
meznih strok in da je tudi prav, da je tako. Toda menimo, da je prav
tudi, da vsaj ena revija daje prostor za srečanje različnih zornih kotov
in različnih zvrsti obravnave različnih plasti protestantske problema-
tike. Obstaja namreč nevarnost, da bi protestantizem opazovali zgolj
kot arhivsko zgodovinsko problematiko ali zgolj kot variacijo sodob-
ne religiozne scene ali zgolj kot vidik in učinek te ali one moderne
ideologije … Lahko smo zadovoljni, da so v reviji objavljali domači in
tuji zgodovinarji in cerkveni zgodovinarji, protestantski in katoliški
10
