Page 8 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 8
BESEDA UREDNIKA
Določali so pravi verski nauk, pravi in veljavni način podeljevanja
zakramentov in opravljanja obredov, postavljanje in izobraževanje
duhovnikov, v tej zvezi tudi izobraževanje sploh, pa tudi še druga
področja v organiziranosti deželne Cerkve.
Na tem mestu ne bi govorili o tem, da je Trubarjev slovenski cer
kveni red tako rekoč neizogibno zadel na ne(je)voljo katoliškega de
želnega kneza in bil prepovedan in/ali da je sploh bil le preizkus
(ne)tolerantnosti habsburškega kneza do protestantske reformacije
v njegovih deželah. Povedali pa bi, da nas fascinirata ambicija in
(samo)zavest Cerkovne ordninge in Trubarja. Slovenski cerkveni red ni
le še ena prvih knjig v slovenskem jeziku: je knjiga, ki v slovenskem
jeziku določa, da se mora ljudem slovenskega jezika pravi stari nauk
in evangelij oznanjati v slovenskem jeziku, da se morajo v tem jeziku
opravljati vse božje službe in podeljevati zakramenti, da se morajo
zato v tem jeziku in za uporabo tega jezika verniki in duhovniki tudi
izobraževati … Cerkovna ordninga demantira omalovažujoče razlage
pomena in namena slovenskih protestantskih knjig, češ da so pač bile
pedagoško sredstvo za širjenje protestantskih naukov med ljudi, ki
niso razumeli drugega/nemškega jezika. Cerkovna ordninga je name-
njena izobraženi eliti, cerkvenim in posvetnim funkcionarjem, ki so
vsi znali nemško: od njih v slovenskem jeziku zahteva, da za ljudi
slovenskega jezika v »cerkvi božji slovenskega jezika« pridigajo, op-
ravljajo bogoslužje in delijo zakramente v slovenskem jeziku. To
zahteva zaradi Božjega opravičenja in odrešenja ljudi, ki pride samo
po veri; vera pa pride samo po pridiganju/oznanjanju in poslušanju
Božje besede in po poslušnosti Božji besedi, ko ta pride do besede v
človeškem jeziku oznanjevanja in poslušanja. To je poudaril že Matjaž
Kmecl v prvem besedilu, ki smo ga objavili v prvi številki revije, in
prav je, da po desetih letih ob obletnici Cerkovne ordninge to ponovimo.
Visoki, 450. obletnici Cerkovne ordninge posvečamo pozornost z
različnimi prispevki. Sestavki Oppitza, Ahačiča in Fila govorijo o
nedavno najdenem še enem ohranjenem izvodu v Znanstveni mestni
knjižnici v Memmingenu. Govorijo o znanstvenokritični izdaji in
njenem prenosu v sodobni slovenski knjižni jezik, za kar sta letos
poskrbela Trubarjev forum in Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
Obsežna razprava Jonatana Vinklerja pa na podlagi ponovnega pre-
6
Določali so pravi verski nauk, pravi in veljavni način podeljevanja
zakramentov in opravljanja obredov, postavljanje in izobraževanje
duhovnikov, v tej zvezi tudi izobraževanje sploh, pa tudi še druga
področja v organiziranosti deželne Cerkve.
Na tem mestu ne bi govorili o tem, da je Trubarjev slovenski cer
kveni red tako rekoč neizogibno zadel na ne(je)voljo katoliškega de
želnega kneza in bil prepovedan in/ali da je sploh bil le preizkus
(ne)tolerantnosti habsburškega kneza do protestantske reformacije
v njegovih deželah. Povedali pa bi, da nas fascinirata ambicija in
(samo)zavest Cerkovne ordninge in Trubarja. Slovenski cerkveni red ni
le še ena prvih knjig v slovenskem jeziku: je knjiga, ki v slovenskem
jeziku določa, da se mora ljudem slovenskega jezika pravi stari nauk
in evangelij oznanjati v slovenskem jeziku, da se morajo v tem jeziku
opravljati vse božje službe in podeljevati zakramenti, da se morajo
zato v tem jeziku in za uporabo tega jezika verniki in duhovniki tudi
izobraževati … Cerkovna ordninga demantira omalovažujoče razlage
pomena in namena slovenskih protestantskih knjig, češ da so pač bile
pedagoško sredstvo za širjenje protestantskih naukov med ljudi, ki
niso razumeli drugega/nemškega jezika. Cerkovna ordninga je name-
njena izobraženi eliti, cerkvenim in posvetnim funkcionarjem, ki so
vsi znali nemško: od njih v slovenskem jeziku zahteva, da za ljudi
slovenskega jezika v »cerkvi božji slovenskega jezika« pridigajo, op-
ravljajo bogoslužje in delijo zakramente v slovenskem jeziku. To
zahteva zaradi Božjega opravičenja in odrešenja ljudi, ki pride samo
po veri; vera pa pride samo po pridiganju/oznanjanju in poslušanju
Božje besede in po poslušnosti Božji besedi, ko ta pride do besede v
človeškem jeziku oznanjevanja in poslušanja. To je poudaril že Matjaž
Kmecl v prvem besedilu, ki smo ga objavili v prvi številki revije, in
prav je, da po desetih letih ob obletnici Cerkovne ordninge to ponovimo.
Visoki, 450. obletnici Cerkovne ordninge posvečamo pozornost z
različnimi prispevki. Sestavki Oppitza, Ahačiča in Fila govorijo o
nedavno najdenem še enem ohranjenem izvodu v Znanstveni mestni
knjižnici v Memmingenu. Govorijo o znanstvenokritični izdaji in
njenem prenosu v sodobni slovenski knjižni jezik, za kar sta letos
poskrbela Trubarjev forum in Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
Obsežna razprava Jonatana Vinklerja pa na podlagi ponovnega pre-
6
