Page 129 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 129
MELITA ZEMLJAK JONTES
varju (3 pomeni), v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (6 pome
nov) ter v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju in Sloven-
skem pravop isu (3 pomeni). Pri zgledih v Slovarju jezika Janeza
Svetokriškega (7 zgledov) pomeni niso določeni. Kjer je naveden ih
pomenov več, gre bodisi za člane ožjega ali širšega (krvnega) so
rodstva, služničadi ali katere koli druge skupine ljudi, ki jih druži
skupni cilj.
Terminološki slovarji ponujajo pomene posameznih strokov
nih področij izključno za geselsko iztočnico družina (in ne tudi za
geselsko iztočnico obitelj), od katerih je pomensko izjemno razčle
njena geselska iztočnica (čebelja) družina v čebelarstvu, ostala stro
kovna področja ponujajo zgolj po eno ali dve pomenski razlagi.
Družina v vseh pomenih v najširšem smislu zaznamuje neko skup
nost, skupino, celoto, rod, s čimer ozke strokovne pomene vend arle
lahko povežemo s temeljnimi pomeni zgodovinskih, splošnih in
narečnih slovarjev.
Ugotoviti je moč, da je primer družina iz družbene terminolo
gije, kot ga je zapisal Dalmatin v Registru prevoda Biblije, v obrav
navanih slovarjih (dostopnih na spletišču Fran) od 16. do 21. sto
letja še kako živ, pomensko večinoma tudi relativno primerljivo
predstavljen. Beseda družina je s svojo živostjo zagotovo povzro
čila tudi prenos na druga strokovna področja, s skupnim imeno
valcem označitve skupine nečesa. Beseda obitelj, po Pleteršniku
tudi sicer slovanskega izvora, v 16. stoletju še izkazuje živost, ven
dar v izrazito manjši meri kot družina, konec 19. stoletja pa iz
kazuje pešanje rabe, ki se potrdi kot zastareli ostanek jezika v
21. stoletju.
127
varju (3 pomeni), v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (6 pome
nov) ter v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju in Sloven-
skem pravop isu (3 pomeni). Pri zgledih v Slovarju jezika Janeza
Svetokriškega (7 zgledov) pomeni niso določeni. Kjer je naveden ih
pomenov več, gre bodisi za člane ožjega ali širšega (krvnega) so
rodstva, služničadi ali katere koli druge skupine ljudi, ki jih druži
skupni cilj.
Terminološki slovarji ponujajo pomene posameznih strokov
nih področij izključno za geselsko iztočnico družina (in ne tudi za
geselsko iztočnico obitelj), od katerih je pomensko izjemno razčle
njena geselska iztočnica (čebelja) družina v čebelarstvu, ostala stro
kovna področja ponujajo zgolj po eno ali dve pomenski razlagi.
Družina v vseh pomenih v najširšem smislu zaznamuje neko skup
nost, skupino, celoto, rod, s čimer ozke strokovne pomene vend arle
lahko povežemo s temeljnimi pomeni zgodovinskih, splošnih in
narečnih slovarjev.
Ugotoviti je moč, da je primer družina iz družbene terminolo
gije, kot ga je zapisal Dalmatin v Registru prevoda Biblije, v obrav
navanih slovarjih (dostopnih na spletišču Fran) od 16. do 21. sto
letja še kako živ, pomensko večinoma tudi relativno primerljivo
predstavljen. Beseda družina je s svojo živostjo zagotovo povzro
čila tudi prenos na druga strokovna področja, s skupnim imeno
valcem označitve skupine nečesa. Beseda obitelj, po Pleteršniku
tudi sicer slovanskega izvora, v 16. stoletju še izkazuje živost, ven
dar v izrazito manjši meri kot družina, konec 19. stoletja pa iz
kazuje pešanje rabe, ki se potrdi kot zastareli ostanek jezika v
21. stoletju.
127
