Page 132 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 132
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
Vincenc Rajšp
POVEZANOST SLOVENSKE IN HRVAŠKE
REFORMACIJE
Pojma slovenski in hrvaški tukaj ne pomenita niti sodobnega geo-
grafsko zamejenega niti jezikovno definiranega niti nacionalnega ra-
zumevanja. Razumeti ju gre v pomenu, kot so ju lahko razumeli v času
reformacije v 16. stoletju tako v besedah slovenski in hrvaški, kakor tudi
v besedah windisch, Winden ter kroatisch, Kroaten.
Pojem Slovenci je bil po Trubarju nesporno enoznačen, v nemščini
pa je tudi on uporabljal besedo windisch, ki pa se v nemščini ni nanašala
le na Slovence, temveč tudi na vse Slovane. Ortelius v svojem atlasu1 v
opisu k Hirschvoglovi karti Sclavoniae, Croatiae, Bosniae, finitimarumque
regionum nova descriptio, je v pojasnilu h karti pod naslovom Sclavonien
opisal tudi razširjenost jezika, ki ga na karti zajeta ljudstva govorijo. Kot
piše, ima ta jezikih več poimenovanj: die Sclavonische Sprach in Win-
dische, latinsko pa Illirica. Ta jezik se po njegovi trditvi razprostira od
Jadranskega do severnega morja in ga govorijo v Istri, Dalmaciji, Bosni,
na Moravskem in Češkem, Lužičani, Šlezijci, Poljaki, Litvanci, Prusi,
Rusi, Bolgari in še druge sosednje dežele vse do Carigrada, torej je tudi
pri Turkih zelo rabljen.2 Augustin Hirschvogel je karto izdelal in posve-
til kralju Ferdinandu leta 1544. Na karti so geografska imena: Kernten
(Koroška), Steyrmarck (Štajerska), Oberkrayn (Gornja Kranjska), Karst
(Kras), Windisch marck (Slovenska marka), Cillei (Celje), Windisch-
land (Slavonija), Isterreich (Istra), Crabaten (Hrvaška), Oberwossen
(Gornja Bosna), Nieder Wossen (Nižja Bosna), ki je že v okviru turške
1 Abraham Ortelius, Theatrum Orbis Terrarum, nemška izdaja Nürnberg 1572.
2 Abraham Ortelius, Theatrum, Darmstadt 2007, druga izdaja (prva 2006), 158.
130
Vincenc Rajšp
POVEZANOST SLOVENSKE IN HRVAŠKE
REFORMACIJE
Pojma slovenski in hrvaški tukaj ne pomenita niti sodobnega geo-
grafsko zamejenega niti jezikovno definiranega niti nacionalnega ra-
zumevanja. Razumeti ju gre v pomenu, kot so ju lahko razumeli v času
reformacije v 16. stoletju tako v besedah slovenski in hrvaški, kakor tudi
v besedah windisch, Winden ter kroatisch, Kroaten.
Pojem Slovenci je bil po Trubarju nesporno enoznačen, v nemščini
pa je tudi on uporabljal besedo windisch, ki pa se v nemščini ni nanašala
le na Slovence, temveč tudi na vse Slovane. Ortelius v svojem atlasu1 v
opisu k Hirschvoglovi karti Sclavoniae, Croatiae, Bosniae, finitimarumque
regionum nova descriptio, je v pojasnilu h karti pod naslovom Sclavonien
opisal tudi razširjenost jezika, ki ga na karti zajeta ljudstva govorijo. Kot
piše, ima ta jezikih več poimenovanj: die Sclavonische Sprach in Win-
dische, latinsko pa Illirica. Ta jezik se po njegovi trditvi razprostira od
Jadranskega do severnega morja in ga govorijo v Istri, Dalmaciji, Bosni,
na Moravskem in Češkem, Lužičani, Šlezijci, Poljaki, Litvanci, Prusi,
Rusi, Bolgari in še druge sosednje dežele vse do Carigrada, torej je tudi
pri Turkih zelo rabljen.2 Augustin Hirschvogel je karto izdelal in posve-
til kralju Ferdinandu leta 1544. Na karti so geografska imena: Kernten
(Koroška), Steyrmarck (Štajerska), Oberkrayn (Gornja Kranjska), Karst
(Kras), Windisch marck (Slovenska marka), Cillei (Celje), Windisch-
land (Slavonija), Isterreich (Istra), Crabaten (Hrvaška), Oberwossen
(Gornja Bosna), Nieder Wossen (Nižja Bosna), ki je že v okviru turške
1 Abraham Ortelius, Theatrum Orbis Terrarum, nemška izdaja Nürnberg 1572.
2 Abraham Ortelius, Theatrum, Darmstadt 2007, druga izdaja (prva 2006), 158.
130
