Page 133 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 133
VINCENC RAJŠP
države, meja je na reki Vrbas.3 Na slovenskem jezikovnem prostoru je
tako s slovenskim imenom povezana le slovenska marka, medtem ko je
Slavonija v banski Hrvaški.
Besede windisch niti tisti, ki so dobro poznali področje, niso enako
razumeli, o čemer priča nesoglasje med Trubarjem in Skalićem. Besedo
windisch je Trubar uporabljal za slovenščino, medtem ko je Skalić pod
lingua sclavonica = windisch razumel širši slovanski jezikovni prostor.
Ker je Trubar rabil v nemščini za Slovence nemško besedo Windische,
ki jo je bilo mogoče raztegniti na širši slovanski prostor, so bili Hrvatje
na boljšem, saj je bila beseda Kroaten (Crobaten) udomačena tudi v
nemščini. Vendar tudi pri Trubarju pojmovanje ni nujno enoznačno. V
pismu kralju Maksimilijanu 31. januarja 1560 piše, da je njegov glavni
namen, da bi knjige pripomogle k blaginji in dušnemu zveličanju uboge-
ga slovenskega in hrvaškega ljudstva (»des armen windischen vnd cro-
batischen volcks«),4 leta 1562 pa je v predgovoru k prvemu delu Novega
testamenta, natisnjenega v glagolici, zapisal, da so prevodi namenjeni
ubogim kristjanom na Hrvaškem, v Dalmaciji, v Slavoniji (»Windischen
oder Sclauen«) ter tistim v turški državi, v Bosni, Srbiji in Bolgariji.5
Tudi Ungnad v pismu nemškim knezom s prošnjo za podporo hrvaške-
mu tisku, piše, da bodo knjige pripomogle k zveličanju med drugimi
Hrvatom in Slavoncem (»Crabaten vnnd Windischen«). Trubar se je v
pismu württemberškemu vojvodi Ludviku leta 1585, v katerem je prosil
za Tyfernove štipendije za študente iz Kranjske, predstavil kot služab-
nik slovenske Cerkve: »Jaz ubogi, stari, bolni, nevredni in nezaslužni
slovenski duhovnik in berač uboge slovenske cerkve (Ich armer, alter,
kranker, unwürdiger und unverdienter windischer pfaff und bettler der
armen windischen kirchen) […]«. V pismu je sicer slikal le razmere na
Kranjskem, kjer je njegov sin dotlej »v nemškem in slovenskem jeziku
služil cerkvi«. Vendar pri navajanju potrebe po protestantskih pridigarjih
3 Ortelius, karta 41.
4 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986, 41.
5 Prvi del Novoga testamenta, va tom jesu svi četiri evangelisti i dijane Apustolsko, iz
mnozih jazikov v općeni sadašni I razumni hrvacki jazik, po Antonu Dalmatinu, I
Stipanu Istrianu, s pomoću drugih bratov, sada prvo verno stlmačen. V Tubingi, leto
od Krstova rojstva, 1562. Oskar Sakrausky, Primus Truber, Deutsche Vorreden, Wien,
1989, 205.
131
države, meja je na reki Vrbas.3 Na slovenskem jezikovnem prostoru je
tako s slovenskim imenom povezana le slovenska marka, medtem ko je
Slavonija v banski Hrvaški.
Besede windisch niti tisti, ki so dobro poznali področje, niso enako
razumeli, o čemer priča nesoglasje med Trubarjem in Skalićem. Besedo
windisch je Trubar uporabljal za slovenščino, medtem ko je Skalić pod
lingua sclavonica = windisch razumel širši slovanski jezikovni prostor.
Ker je Trubar rabil v nemščini za Slovence nemško besedo Windische,
ki jo je bilo mogoče raztegniti na širši slovanski prostor, so bili Hrvatje
na boljšem, saj je bila beseda Kroaten (Crobaten) udomačena tudi v
nemščini. Vendar tudi pri Trubarju pojmovanje ni nujno enoznačno. V
pismu kralju Maksimilijanu 31. januarja 1560 piše, da je njegov glavni
namen, da bi knjige pripomogle k blaginji in dušnemu zveličanju uboge-
ga slovenskega in hrvaškega ljudstva (»des armen windischen vnd cro-
batischen volcks«),4 leta 1562 pa je v predgovoru k prvemu delu Novega
testamenta, natisnjenega v glagolici, zapisal, da so prevodi namenjeni
ubogim kristjanom na Hrvaškem, v Dalmaciji, v Slavoniji (»Windischen
oder Sclauen«) ter tistim v turški državi, v Bosni, Srbiji in Bolgariji.5
Tudi Ungnad v pismu nemškim knezom s prošnjo za podporo hrvaške-
mu tisku, piše, da bodo knjige pripomogle k zveličanju med drugimi
Hrvatom in Slavoncem (»Crabaten vnnd Windischen«). Trubar se je v
pismu württemberškemu vojvodi Ludviku leta 1585, v katerem je prosil
za Tyfernove štipendije za študente iz Kranjske, predstavil kot služab-
nik slovenske Cerkve: »Jaz ubogi, stari, bolni, nevredni in nezaslužni
slovenski duhovnik in berač uboge slovenske cerkve (Ich armer, alter,
kranker, unwürdiger und unverdienter windischer pfaff und bettler der
armen windischen kirchen) […]«. V pismu je sicer slikal le razmere na
Kranjskem, kjer je njegov sin dotlej »v nemškem in slovenskem jeziku
služil cerkvi«. Vendar pri navajanju potrebe po protestantskih pridigarjih
3 Ortelius, karta 41.
4 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986, 41.
5 Prvi del Novoga testamenta, va tom jesu svi četiri evangelisti i dijane Apustolsko, iz
mnozih jazikov v općeni sadašni I razumni hrvacki jazik, po Antonu Dalmatinu, I
Stipanu Istrianu, s pomoću drugih bratov, sada prvo verno stlmačen. V Tubingi, leto
od Krstova rojstva, 1562. Oskar Sakrausky, Primus Truber, Deutsche Vorreden, Wien,
1989, 205.
131
