Page 16 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 16
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
Reminiscence na turbulentno obdobje v prvi polovici 15. stoletja, ko
se v »trdnjavi Evrope«, Češkem kraljestvu, čigar kralj je bil tudi prvi med
volilnimi knezi Reicha,6 prvič uveljavi institucionalni prostor za verova-
nje, drugačno od kreda rimske Cerkve, in za sobivanje ljudi z različnimi
pogledi na vprašanja nadčasnega, je najti tudi v kodeksu Ms 78. Knjiga
(papir, 29,5 × 20 cm) izhaja iz škofijske knjižnice v Gornjem Gradu in
je napisana v gotski minuskuli ter kurzivi. Toda poleg del Bernarda s
Clairvauxa (Quomodo quisque cognoscat se ipsum et deum, 30a–46b), Ev-
zebija (Epistola de morte gloriosissimi Jeronimi doctoris eximii, 49a–73b),
Avguština (Epistola de magnificentia eximii doctoris Jeronimi, 73a–87b)
in Cirila Jeruzalemskega (Epistola de miraculis beati Jeronimi, 78b–104b)
prinaša tudi zapiske o Karlovi univerzi v Pragi, M. Janu Husu, husitih
ter o koncilu v Konstanci (124a–126b).
V obdobju nastajanja slovenske renesančne književnosti z reformi-
ranim verskim »vodilnim tonom« – 1550–1598 – pa je bil prav Trubar
tisti, ki je na Husa opozoril po teološki strani, in sicer kot na predhodnika
luteranske reformacije. V robni opombi predgovora k Articulom (1562),
v katerem slovensko beročemu bralcu pripoveduje kratko zgodovino re-
formirane cerkve, namreč zapiše: »Mnogeteru stu leit so vučeni inu sveti
ludi koker s. Bernardus, Ioannes Uss, Ieronimus, Savonorola, Petrarha
čez papeže, šcofe, farye inu menihe tožili inu pissali.«7 Glede na dejstvo,
da konec petdesetih let v Nürnbergu izide skoraj dva tisoč strani obsega-
joča dvozvezkovna izdaja spisov – Joannis Hus, et Hieronymi Pragensis
Confessorum Christi Historia Et Monumenta 1–2 (Norimbergae 1558) –,
ki so Husovo delo ali so bili njemu tedaj le pripisani, se zastavlja veljavno
vprašanje, ali je Trubar to objavo poznal.
nemško okupacijo), kaj šele celovito znanstvenokritično izdan. Zato potekajo sedaj
neformalni pogovori o morebitnem mednarodnem sodelovanju pri projektu celovite
znanstvene obdelave in izdaje tega pomembnega dokumenta.
6 Prim. Hartmann Schedel, Weltchronik, Nürnberg 1493, CLXXXIIIv-CLXXXIIIIr. Na
odprti strani je prikazana politična struktura Reicha, češki kralj (Rex Bohemiae) pa
kot prvi volilni knez stoji desno od prestola.
7 Primož Trubar, Articuli (1562), v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. Jonatan
Vinkler, Ljubljana 2005, 42.
14
Reminiscence na turbulentno obdobje v prvi polovici 15. stoletja, ko
se v »trdnjavi Evrope«, Češkem kraljestvu, čigar kralj je bil tudi prvi med
volilnimi knezi Reicha,6 prvič uveljavi institucionalni prostor za verova-
nje, drugačno od kreda rimske Cerkve, in za sobivanje ljudi z različnimi
pogledi na vprašanja nadčasnega, je najti tudi v kodeksu Ms 78. Knjiga
(papir, 29,5 × 20 cm) izhaja iz škofijske knjižnice v Gornjem Gradu in
je napisana v gotski minuskuli ter kurzivi. Toda poleg del Bernarda s
Clairvauxa (Quomodo quisque cognoscat se ipsum et deum, 30a–46b), Ev-
zebija (Epistola de morte gloriosissimi Jeronimi doctoris eximii, 49a–73b),
Avguština (Epistola de magnificentia eximii doctoris Jeronimi, 73a–87b)
in Cirila Jeruzalemskega (Epistola de miraculis beati Jeronimi, 78b–104b)
prinaša tudi zapiske o Karlovi univerzi v Pragi, M. Janu Husu, husitih
ter o koncilu v Konstanci (124a–126b).
V obdobju nastajanja slovenske renesančne književnosti z reformi-
ranim verskim »vodilnim tonom« – 1550–1598 – pa je bil prav Trubar
tisti, ki je na Husa opozoril po teološki strani, in sicer kot na predhodnika
luteranske reformacije. V robni opombi predgovora k Articulom (1562),
v katerem slovensko beročemu bralcu pripoveduje kratko zgodovino re-
formirane cerkve, namreč zapiše: »Mnogeteru stu leit so vučeni inu sveti
ludi koker s. Bernardus, Ioannes Uss, Ieronimus, Savonorola, Petrarha
čez papeže, šcofe, farye inu menihe tožili inu pissali.«7 Glede na dejstvo,
da konec petdesetih let v Nürnbergu izide skoraj dva tisoč strani obsega-
joča dvozvezkovna izdaja spisov – Joannis Hus, et Hieronymi Pragensis
Confessorum Christi Historia Et Monumenta 1–2 (Norimbergae 1558) –,
ki so Husovo delo ali so bili njemu tedaj le pripisani, se zastavlja veljavno
vprašanje, ali je Trubar to objavo poznal.
nemško okupacijo), kaj šele celovito znanstvenokritično izdan. Zato potekajo sedaj
neformalni pogovori o morebitnem mednarodnem sodelovanju pri projektu celovite
znanstvene obdelave in izdaje tega pomembnega dokumenta.
6 Prim. Hartmann Schedel, Weltchronik, Nürnberg 1493, CLXXXIIIv-CLXXXIIIIr. Na
odprti strani je prikazana politična struktura Reicha, češki kralj (Rex Bohemiae) pa
kot prvi volilni knez stoji desno od prestola.
7 Primož Trubar, Articuli (1562), v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. Jonatan
Vinkler, Ljubljana 2005, 42.
14
