Page 11 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 11
BESEDA UREDNIKA
Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. Vsebina predavanj je
bila tudi v sezoni 2014/15 raznovrstna. Lilijana Žnidaršič Golec piše o
luteransko-katoliških nasprotjih v življenju ljubljanskih meščanov 16.
stoletja: od približno 6000 prebivalcev takratne Ljubljane sta bili več kot
dve tretjini luteranski; ti so imeli večino tudi v mestnem svetu. Vanja
Kočevar pregledno obravnava (verski) položaj in ravnanje kranjskega
plemstva v času in razmerah vladavine Ferdinanda II. (1595–1639).
Večina kranjskega plemstva je sprejemala in podpirala protestantsko
reformacijo: v času tridesetletne vojne oziroma na vrhuncu zmagovi-
tega prvega obdobja cesarja Ferdinanda in katoliške strani v tej vojni
je po proučenih dokumentih okrog tretjina plemstva na vladarjev ukaz
leta 1628 raje zapustila deželo, kakor da bi formalno prestopila v rim-
skokatoliško Cerkev; na izpraznjene prostore so prišle nove katoliške
plemiške rodbine, predvsem iz Italije. K zgodovinarskim predavanjem
in prispevkom sodi tudi študija Luke Ilića o (srednjeevropsko) znanem
in vplivnem Andriji Dudiću (Andreas Dudith, 1553–1589), po poreklu
iz Orehovice v Međimurju, ki je deloval na Madžarskem, Poljskem in
Nemškem. Marko Kerševan se sprašuje o sodobnem protestantizmu v
»času krize in kritike moderne družbe«, ki (pri)zadeva tudi protestant-
sko krščanstvo, saj je to med vsemi glavnimi krščanskimi usmeritvami
najbolj povezano z zahodno moderno družbo in njenimi značilnostmi.
Nenad Vitorović dokazuje, kako in zakaj protestantska reformacija kot
usmeritev k izvornemu krščanstvu omogoča sožitje s takima načelo-
ma moderne družbe, kot sta spoštovanje individualne svobode vesti in
verskega pluralizma v javnosti, saj se je krščanstvo prvih stoletij tudi
samo uveljavilo s temi načeli. Božidar Debenjak raziskuje razumevanje
»izvirnega greha« v Bibliji in krščanski tradiciji.
Portret slovenskega zgodovinarja Josipa Valentina Grudna kot pre-
učevalca protestantizma na Slovenskem in prikaz vzorca njegovega ra-
ziskovanja glede Suzane Gornjegrajske za rubriko Bilo je povedano je
pripravila Barbara Žabota. Čeprav ni mogoče brez zadržkov sprejemati
vseh Grudnovih vrednotenj protestantizma, je ugledni zgodovinar ob
vsej svoji katoliški opredeljenosti in zavzetosti kot raziskovalec nesporno
zaslužen za oblikovanje objektivne, na vire in dokumente oprte podobe
protestantizma 16. stoletja na Slovenskem.
9
Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. Vsebina predavanj je
bila tudi v sezoni 2014/15 raznovrstna. Lilijana Žnidaršič Golec piše o
luteransko-katoliških nasprotjih v življenju ljubljanskih meščanov 16.
stoletja: od približno 6000 prebivalcev takratne Ljubljane sta bili več kot
dve tretjini luteranski; ti so imeli večino tudi v mestnem svetu. Vanja
Kočevar pregledno obravnava (verski) položaj in ravnanje kranjskega
plemstva v času in razmerah vladavine Ferdinanda II. (1595–1639).
Večina kranjskega plemstva je sprejemala in podpirala protestantsko
reformacijo: v času tridesetletne vojne oziroma na vrhuncu zmagovi-
tega prvega obdobja cesarja Ferdinanda in katoliške strani v tej vojni
je po proučenih dokumentih okrog tretjina plemstva na vladarjev ukaz
leta 1628 raje zapustila deželo, kakor da bi formalno prestopila v rim-
skokatoliško Cerkev; na izpraznjene prostore so prišle nove katoliške
plemiške rodbine, predvsem iz Italije. K zgodovinarskim predavanjem
in prispevkom sodi tudi študija Luke Ilića o (srednjeevropsko) znanem
in vplivnem Andriji Dudiću (Andreas Dudith, 1553–1589), po poreklu
iz Orehovice v Međimurju, ki je deloval na Madžarskem, Poljskem in
Nemškem. Marko Kerševan se sprašuje o sodobnem protestantizmu v
»času krize in kritike moderne družbe«, ki (pri)zadeva tudi protestant-
sko krščanstvo, saj je to med vsemi glavnimi krščanskimi usmeritvami
najbolj povezano z zahodno moderno družbo in njenimi značilnostmi.
Nenad Vitorović dokazuje, kako in zakaj protestantska reformacija kot
usmeritev k izvornemu krščanstvu omogoča sožitje s takima načelo-
ma moderne družbe, kot sta spoštovanje individualne svobode vesti in
verskega pluralizma v javnosti, saj se je krščanstvo prvih stoletij tudi
samo uveljavilo s temi načeli. Božidar Debenjak raziskuje razumevanje
»izvirnega greha« v Bibliji in krščanski tradiciji.
Portret slovenskega zgodovinarja Josipa Valentina Grudna kot pre-
učevalca protestantizma na Slovenskem in prikaz vzorca njegovega ra-
ziskovanja glede Suzane Gornjegrajske za rubriko Bilo je povedano je
pripravila Barbara Žabota. Čeprav ni mogoče brez zadržkov sprejemati
vseh Grudnovih vrednotenj protestantizma, je ugledni zgodovinar ob
vsej svoji katoliški opredeljenosti in zavzetosti kot raziskovalec nesporno
zaslužen za oblikovanje objektivne, na vire in dokumente oprte podobe
protestantizma 16. stoletja na Slovenskem.
9
