Page 19 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 19
JONATAN VINKLER
zato pa dva rokopisa druge recenzije, in sicer iz štiridesetih let 15. stoletja
oz. iz obdobja 1422–1433. Tretja recenzija je nastala sredi 15. stoletja,12
že v dvajsetih letih 16. stoletja je bilo besedilo prevedno v nemščino
(Nicolaus Krompach), popisi procesa v Konstanci se začno pojavljati v
literarnem obtoku v zgodnjem obdobju luteranske reformacije, in sicer
npr. v Magdeburgu,13 prve biografije kot del Husovih oz. njemu pripi-
sovanih spisov sredi 16. stoletja,14 prva znanstvenokritična izdaja pa je
delo »očeta češkega naroda« in najpomembnejšega češkega historiografa
19. stoletja Františka Palackega.15
M. Jan Hus je prispel pred konstanški koncil pod zaščito samega
rimskega cesarja Sigismunda Luksemburškega. Ta je s posebnim garant
nim pismom zagotovil prost in celo mostnin ter prevoznin oproščen
prihod češkega magistra v mesto ob Bodenskem jezeru. Toda – zadrega
je ponavadi v podrobnostih – nikjer v Sigismundovem dokumentu ni
bilo eksplicitne omembe prostega odhoda izpred koncila. Hus je bil nato
kmalu po prihodu v Konstanco aretiran in zaprt, koncil mu je poleg
sodne preiskave odobril tri javna zaslišanja, na katerih se je moral Hus
braniti proti artikulom, ki so jih iz njegovih del v maniri tedanje dobe
in ne najbolj tekstno vestno izpisali ter bolj ali manj arbitrarno zbrali
njegovi tožniki pred koncilom, in hkrati priče o domnevnem zlem rav-
nanju češkega magistra. Med njimi je najti prav skromne osebice, ki bi
se v zgodovino komajda utegnile zapisati, če se ne bi znašle med Huso-
vimi tožniki. Tak osebek je npr. nemški profesor na Karlovi univerzi M.
Albert Warentrapp, ki je bil predvsem poglavitni predstavnik nemškega
elementa na praški univerzi in kot tak v opreki s Husovimi prizadevanji
12 Ivan Hlaváček, Úvod. V: Ze zpráv a kronik doby husitské, Praha 1981, 9–10.
13 Prim. npr. delo Nicolausa von Amsdorffa Grund und Ursache aus der Chronik, warum
Johannes Hus und Hieronymus von Prag verbrannt sein, Magdeburg 1525, http://nbn-
resolving.de/urn:nbn:de:gbv:3:1-200594 (20. 9. 2015; digitalni izvod Universitäts- und
Landesbibliothek Sachsen-Anhalt, Halle).
14 Joannis Hus, et Hieronymi Pragensis Confessorum Christi Historia Et Monumenta
1–2, Norimbergae 1558, http://data.onb.ac.at/rec/AC11105490; http://data.onb.ac.at/
ABO/%2BZ180267506. Morda je mogoče s to edicijo povezati tudi védenje, ki ga je
o Husovi doktrini evidentno imel Primož Trubar.
15 Documenta M. Iohannis Hus vitam, doctrinam, causam in concilio Constantiensi acta,
Pragae 1869, 237–324.
17
zato pa dva rokopisa druge recenzije, in sicer iz štiridesetih let 15. stoletja
oz. iz obdobja 1422–1433. Tretja recenzija je nastala sredi 15. stoletja,12
že v dvajsetih letih 16. stoletja je bilo besedilo prevedno v nemščino
(Nicolaus Krompach), popisi procesa v Konstanci se začno pojavljati v
literarnem obtoku v zgodnjem obdobju luteranske reformacije, in sicer
npr. v Magdeburgu,13 prve biografije kot del Husovih oz. njemu pripi-
sovanih spisov sredi 16. stoletja,14 prva znanstvenokritična izdaja pa je
delo »očeta češkega naroda« in najpomembnejšega češkega historiografa
19. stoletja Františka Palackega.15
M. Jan Hus je prispel pred konstanški koncil pod zaščito samega
rimskega cesarja Sigismunda Luksemburškega. Ta je s posebnim garant
nim pismom zagotovil prost in celo mostnin ter prevoznin oproščen
prihod češkega magistra v mesto ob Bodenskem jezeru. Toda – zadrega
je ponavadi v podrobnostih – nikjer v Sigismundovem dokumentu ni
bilo eksplicitne omembe prostega odhoda izpred koncila. Hus je bil nato
kmalu po prihodu v Konstanco aretiran in zaprt, koncil mu je poleg
sodne preiskave odobril tri javna zaslišanja, na katerih se je moral Hus
braniti proti artikulom, ki so jih iz njegovih del v maniri tedanje dobe
in ne najbolj tekstno vestno izpisali ter bolj ali manj arbitrarno zbrali
njegovi tožniki pred koncilom, in hkrati priče o domnevnem zlem rav-
nanju češkega magistra. Med njimi je najti prav skromne osebice, ki bi
se v zgodovino komajda utegnile zapisati, če se ne bi znašle med Huso-
vimi tožniki. Tak osebek je npr. nemški profesor na Karlovi univerzi M.
Albert Warentrapp, ki je bil predvsem poglavitni predstavnik nemškega
elementa na praški univerzi in kot tak v opreki s Husovimi prizadevanji
12 Ivan Hlaváček, Úvod. V: Ze zpráv a kronik doby husitské, Praha 1981, 9–10.
13 Prim. npr. delo Nicolausa von Amsdorffa Grund und Ursache aus der Chronik, warum
Johannes Hus und Hieronymus von Prag verbrannt sein, Magdeburg 1525, http://nbn-
resolving.de/urn:nbn:de:gbv:3:1-200594 (20. 9. 2015; digitalni izvod Universitäts- und
Landesbibliothek Sachsen-Anhalt, Halle).
14 Joannis Hus, et Hieronymi Pragensis Confessorum Christi Historia Et Monumenta
1–2, Norimbergae 1558, http://data.onb.ac.at/rec/AC11105490; http://data.onb.ac.at/
ABO/%2BZ180267506. Morda je mogoče s to edicijo povezati tudi védenje, ki ga je
o Husovi doktrini evidentno imel Primož Trubar.
15 Documenta M. Iohannis Hus vitam, doctrinam, causam in concilio Constantiensi acta,
Pragae 1869, 237–324.
17
