Page 14 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 14
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
Jonatan Vinkler
TEKST IN KONTEKST
De Ecclesia – fatalno besedilo M. Jana Husa
in njegovo zgodovinsko »sobesedilo«1
Prvega julija 1415 je neki možak v ječi v Konstanci zapisal:
»Jaz, Jan Hus v upanju duhovnik Jezusa Kristusa. Iz strahu, da ne bi
užalil Boga in krivo prisegal, ne morem preklicati členov, ki me jih obtožu-
jejo krive priče, kajti nisem jih pridigal, trdil, branil. Kar se tiče odlomkov,
ki so bili po vsej pravici izbrani iz mojih spisov, se jim odrekam, v kolikor
imajo napačen pomen, ne morem pa preklicati vseh členov, kajti to bi bila
žalitev Božja ali doktorjev svete teologije. In če bi bilo mogoče, da bi bil
moj glas slišan po vsem svetu, bi tako zagotovo, kot bosta na sodni dan
prišla na svetlo vsaka moja laž in vsak moj greh, hotel pred vsem svetom
preklicati vse, kar sem kdaj napačnega ali zmotnega mislil in govoril. Tako
pravim in pišem s svojo lastno voljo, brez prisile. Pisano z lastno roko …« 2
Ta izjava je bila eden poslednjih tekstov, ki jih je češki duhovnik,
univerzitetni profesor, teolog in pridigar M. Jan Hus (1369–6. julij
1 Pričujoče besedilo ima več omejitev. Zastran Husove biografije ne more – in tudi ne
želi – tekmovati z veličastnim delom Zweigovega prijatelja Richarda Friedenthala
Mož na grmadi (Ljubljana 1973), ki je slovenskemu bralcu dostopno v prevodu
v materinščino, sam avtor pa je bralcu verjetno bolj znan po Luthrovi biografiji
(Luther – njegovo življenje in delo 1–2, Murska Sobota 1983), ali z deli, ki so bila o
tem napisana v zelo obsežni, a žal slovenskemu bralcu tako jezikovno kakor knjižno
težko dostopni husitistiki na Češkem. Zato se osredotoča samo na okoliščine nastanka
Husovega najpomembnejšega teksta, s katerim se je češki teolog trajno vgraviral v
evropsko intelektualno zgodovino, na traktat De Ecclesia, ki je v izboru preveden tudi
v nadaljevanju te številke Stati inu obstati, kakor pač pritiče razpravnemu opomniku
ob velikem jubileju: 6. julija letos je namreč minilo 600 let od sežiga češkega učenjaka
pred koncilom v Konstanci.
2 Listy Husovy, ur. Bohumil Mareš. Praha 1901, 266; prim. Ze zpráv a kronik doby
husitské, Praha 1981, 190.
12
Jonatan Vinkler
TEKST IN KONTEKST
De Ecclesia – fatalno besedilo M. Jana Husa
in njegovo zgodovinsko »sobesedilo«1
Prvega julija 1415 je neki možak v ječi v Konstanci zapisal:
»Jaz, Jan Hus v upanju duhovnik Jezusa Kristusa. Iz strahu, da ne bi
užalil Boga in krivo prisegal, ne morem preklicati členov, ki me jih obtožu-
jejo krive priče, kajti nisem jih pridigal, trdil, branil. Kar se tiče odlomkov,
ki so bili po vsej pravici izbrani iz mojih spisov, se jim odrekam, v kolikor
imajo napačen pomen, ne morem pa preklicati vseh členov, kajti to bi bila
žalitev Božja ali doktorjev svete teologije. In če bi bilo mogoče, da bi bil
moj glas slišan po vsem svetu, bi tako zagotovo, kot bosta na sodni dan
prišla na svetlo vsaka moja laž in vsak moj greh, hotel pred vsem svetom
preklicati vse, kar sem kdaj napačnega ali zmotnega mislil in govoril. Tako
pravim in pišem s svojo lastno voljo, brez prisile. Pisano z lastno roko …« 2
Ta izjava je bila eden poslednjih tekstov, ki jih je češki duhovnik,
univerzitetni profesor, teolog in pridigar M. Jan Hus (1369–6. julij
1 Pričujoče besedilo ima več omejitev. Zastran Husove biografije ne more – in tudi ne
želi – tekmovati z veličastnim delom Zweigovega prijatelja Richarda Friedenthala
Mož na grmadi (Ljubljana 1973), ki je slovenskemu bralcu dostopno v prevodu
v materinščino, sam avtor pa je bralcu verjetno bolj znan po Luthrovi biografiji
(Luther – njegovo življenje in delo 1–2, Murska Sobota 1983), ali z deli, ki so bila o
tem napisana v zelo obsežni, a žal slovenskemu bralcu tako jezikovno kakor knjižno
težko dostopni husitistiki na Češkem. Zato se osredotoča samo na okoliščine nastanka
Husovega najpomembnejšega teksta, s katerim se je češki teolog trajno vgraviral v
evropsko intelektualno zgodovino, na traktat De Ecclesia, ki je v izboru preveden tudi
v nadaljevanju te številke Stati inu obstati, kakor pač pritiče razpravnemu opomniku
ob velikem jubileju: 6. julija letos je namreč minilo 600 let od sežiga češkega učenjaka
pred koncilom v Konstanci.
2 Listy Husovy, ur. Bohumil Mareš. Praha 1901, 266; prim. Ze zpráv a kronik doby
husitské, Praha 1981, 190.
12
