Page 361 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 361
KRONIKA
Na nastajanje moderne znanosti in drugačnega odnosa do nje je
zagotovo vplivalo dejstvo, da so reformatorji kritizirali sholastiko in po-
udarjali pomen direktnega opazovanja narave, kakor tudi to, da sta bila
Kopernik in Luther sodobnika. Luthra so pogosto imenovali Kopernik
teologije, Kopernika pa Luther astronomije.
Kopernik je s svojo heliocentrično teorijo, ki jemlje Zemlji primat
centra vesolja, hudo zarezal v tedanje razumevanje »gibanja nebeških
sfer«, če uporabim njegovo izrazoslovje. Za razumevanje globine Koper-
nikove teorije in njenih posledic bi se morali vživeti v prvo polovico 16.
stoletja in tedanje razmere, ko je bilo kritiziranje sholastičnega pogleda
na svet lahko smrtno nevarno. Vprašanje pravilnosti Kopernikove teorije
heliocentričnega sistema ni bilo samo vprašanje nastajajoče znanstvene
vede astronomije, temveč tudi in predvsem globoko teološko vprašanje.
Luther je Kopernikovo teorijo dojemal kot revolucionarno, a je ni mogel
sprejeti, ker je bila v nasprotju z njegovo interpretacijo Biblije. Njegov
pogled na Kopernikovo teorijo ni bil reakcionaren za tiste čase. Navkljub
vsemu je sprejemal astronomijo kot znanost in zavračal astrologijo kot
vraževerje. Nekateri te razlike še dandanes niso dojeli.
Protestantizem je imel tudi pozitiven odnos do medicine. Luther je na
vprašanja, ali kristjanom ni prepovedano uporabljati medicino, retorično
odgovarjal z vprašanjem: »Ali jeste, ko ste lačni?« Najbrž so tudi zato bila
nemška mesta v tistem času bolj naklonjena anatomskim raziskavam in
seciranju človeškega telesa ter začetku razvoja moderne medicine.
Luther in reformatorsko gibanje se je postavilo na stran znanosti,
pogosto kritiziralo sholastiko in dajalo prednost opazovanju narave in
pojavov v njej, kar je nedvomno spodbudilo razvoj moderne znanosti.
Luther je verjel, da se je svet začel spreminjati in da bo nastopil nov vek,
ki ne bo prinesel samo reform v religiji in cerkvi, temveč tudi nov po
gled na Naravo. Imel je odprt in pozitiven pogled na znanstvene dosežke
tistega časa. Sprejemal je tudi uporabo medicine za zdravljenje bolezni.
Viri trdijo, da je izjava, ki se v mojem prostem prevodu glasi »Naš gospod
Bog je tisti, ki je ustvaril vse dobre stvari. Torej je dovoljeno uporabljati
medicino, ker jo je ustvaril Bog«, prišla iz njegovih ust.
Znanost na Slovenskem v času reformacije ni bila znanost v sloven
ščini, a je bila kljub temu že od humanizma dalje slovenska. Dejstvo, da
359
Na nastajanje moderne znanosti in drugačnega odnosa do nje je
zagotovo vplivalo dejstvo, da so reformatorji kritizirali sholastiko in po-
udarjali pomen direktnega opazovanja narave, kakor tudi to, da sta bila
Kopernik in Luther sodobnika. Luthra so pogosto imenovali Kopernik
teologije, Kopernika pa Luther astronomije.
Kopernik je s svojo heliocentrično teorijo, ki jemlje Zemlji primat
centra vesolja, hudo zarezal v tedanje razumevanje »gibanja nebeških
sfer«, če uporabim njegovo izrazoslovje. Za razumevanje globine Koper-
nikove teorije in njenih posledic bi se morali vživeti v prvo polovico 16.
stoletja in tedanje razmere, ko je bilo kritiziranje sholastičnega pogleda
na svet lahko smrtno nevarno. Vprašanje pravilnosti Kopernikove teorije
heliocentričnega sistema ni bilo samo vprašanje nastajajoče znanstvene
vede astronomije, temveč tudi in predvsem globoko teološko vprašanje.
Luther je Kopernikovo teorijo dojemal kot revolucionarno, a je ni mogel
sprejeti, ker je bila v nasprotju z njegovo interpretacijo Biblije. Njegov
pogled na Kopernikovo teorijo ni bil reakcionaren za tiste čase. Navkljub
vsemu je sprejemal astronomijo kot znanost in zavračal astrologijo kot
vraževerje. Nekateri te razlike še dandanes niso dojeli.
Protestantizem je imel tudi pozitiven odnos do medicine. Luther je na
vprašanja, ali kristjanom ni prepovedano uporabljati medicino, retorično
odgovarjal z vprašanjem: »Ali jeste, ko ste lačni?« Najbrž so tudi zato bila
nemška mesta v tistem času bolj naklonjena anatomskim raziskavam in
seciranju človeškega telesa ter začetku razvoja moderne medicine.
Luther in reformatorsko gibanje se je postavilo na stran znanosti,
pogosto kritiziralo sholastiko in dajalo prednost opazovanju narave in
pojavov v njej, kar je nedvomno spodbudilo razvoj moderne znanosti.
Luther je verjel, da se je svet začel spreminjati in da bo nastopil nov vek,
ki ne bo prinesel samo reform v religiji in cerkvi, temveč tudi nov po
gled na Naravo. Imel je odprt in pozitiven pogled na znanstvene dosežke
tistega časa. Sprejemal je tudi uporabo medicine za zdravljenje bolezni.
Viri trdijo, da je izjava, ki se v mojem prostem prevodu glasi »Naš gospod
Bog je tisti, ki je ustvaril vse dobre stvari. Torej je dovoljeno uporabljati
medicino, ker jo je ustvaril Bog«, prišla iz njegovih ust.
Znanost na Slovenskem v času reformacije ni bila znanost v sloven
ščini, a je bila kljub temu že od humanizma dalje slovenska. Dejstvo, da
359
