Page 360 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 360
KRONIKA
Slovenski protestanti so se tudi dobro zavedali pomena šolstva tako na
osnovni, srednji kot tudi na najvišji ravni. Znanje je v tem času postalo
najvišja vrednota, študenti iz slovenskih dežel pa so dosegali na študiju
v tujini rezultate, ki so bili v evropskem smislu morda celo opaznejši, kot
so današnji. Čeprav je bilo pismenih le nekaj odstotkov prebivalstva in
čeprav nismo imeli nobene slovenske univerze, je bilo za izobraževanje
elite poskrbljeno dovolj dobro, da so lahko sposobni mladi Slovenci, kot
je bil na primer Jurij Dalmatin, zasijali v vsej svoji veličini in da so prvo
slovensko slovnico Adama Bohoriča prebirali ne samo na Slovenskem,
ampak tudi drugod po Evropi.
Cilji reformatorjev so bili na Slovenskem v 16. stoletju še večji. Kot
lahko razberemo iz Trubarjeve Cerkovne ordninge, so želeli vzposta-
viti organizirano osnovno šolstvo v slovenščini in nemščini. Čeprav
jim ni uspelo, so njihove ideje živele in dvigale Slovenijo iz »barbarske
provincialnosti« v sam vrh evropskih narodov. Kot štirinajsti narod v
Evropi smo dobili celoten prevod Biblije, kot osmi narod v Evropi smo
dobili moderno slovnico. Ker ni bilo moč poskrbeti za dobro izobraz-
bo vseh, je bil vložek v izobrazbo tistih, ki so dobili priložnost, da jo
pridobijo, velik in intenziven. Tudi tu so slovenski reformatorji segali
v svet. Po Adamu Bohoriču so, denimo, za ravnatelja stanovske šole v
Ljubljani pripeljali pomembno nemško osebnost, pisca, dramatika in
šolnika Nikodema Frischlina, ki je prav v Ljubljani napisal nekaj svojih
odmevnih del. Smo tudi danes tako odprti do tujih strokovnjakov? Ste
kdaj pomislili, koliko slovenskih univerz je kdajkoli imelo rektorja ali
dekana, ki ni Slovenec?
Če je renesansa s svojim drugačnim pogledom na človeka in na nje-
govo ustvarjalnost sprožila razcvet umetnosti in humanizma, potem je
reformacija prin esla nove poglede na razmere v družbi, odnose med
ljudmi in oblastjo ter povsem nove poglede na cerkvene institucije, ki naj
bi se reformirale, postale skromnejše in se približale človeku. Reforma-
torji so zagovarjali visoka moralna in etična načela, prepros tost ter skrb
za dobro vseh. Je to vplivalo na nastanek in razvoj moderne znanosti?
Sam sem prepričan, da bi moderna znanost nastala tudi brez reformacije,
a hkrati verjamem, da bi se moderna znanost brez reformacije razvila
mnogo kasneje.
358
Slovenski protestanti so se tudi dobro zavedali pomena šolstva tako na
osnovni, srednji kot tudi na najvišji ravni. Znanje je v tem času postalo
najvišja vrednota, študenti iz slovenskih dežel pa so dosegali na študiju
v tujini rezultate, ki so bili v evropskem smislu morda celo opaznejši, kot
so današnji. Čeprav je bilo pismenih le nekaj odstotkov prebivalstva in
čeprav nismo imeli nobene slovenske univerze, je bilo za izobraževanje
elite poskrbljeno dovolj dobro, da so lahko sposobni mladi Slovenci, kot
je bil na primer Jurij Dalmatin, zasijali v vsej svoji veličini in da so prvo
slovensko slovnico Adama Bohoriča prebirali ne samo na Slovenskem,
ampak tudi drugod po Evropi.
Cilji reformatorjev so bili na Slovenskem v 16. stoletju še večji. Kot
lahko razberemo iz Trubarjeve Cerkovne ordninge, so želeli vzposta-
viti organizirano osnovno šolstvo v slovenščini in nemščini. Čeprav
jim ni uspelo, so njihove ideje živele in dvigale Slovenijo iz »barbarske
provincialnosti« v sam vrh evropskih narodov. Kot štirinajsti narod v
Evropi smo dobili celoten prevod Biblije, kot osmi narod v Evropi smo
dobili moderno slovnico. Ker ni bilo moč poskrbeti za dobro izobraz-
bo vseh, je bil vložek v izobrazbo tistih, ki so dobili priložnost, da jo
pridobijo, velik in intenziven. Tudi tu so slovenski reformatorji segali
v svet. Po Adamu Bohoriču so, denimo, za ravnatelja stanovske šole v
Ljubljani pripeljali pomembno nemško osebnost, pisca, dramatika in
šolnika Nikodema Frischlina, ki je prav v Ljubljani napisal nekaj svojih
odmevnih del. Smo tudi danes tako odprti do tujih strokovnjakov? Ste
kdaj pomislili, koliko slovenskih univerz je kdajkoli imelo rektorja ali
dekana, ki ni Slovenec?
Če je renesansa s svojim drugačnim pogledom na človeka in na nje-
govo ustvarjalnost sprožila razcvet umetnosti in humanizma, potem je
reformacija prin esla nove poglede na razmere v družbi, odnose med
ljudmi in oblastjo ter povsem nove poglede na cerkvene institucije, ki naj
bi se reformirale, postale skromnejše in se približale človeku. Reforma-
torji so zagovarjali visoka moralna in etična načela, prepros tost ter skrb
za dobro vseh. Je to vplivalo na nastanek in razvoj moderne znanosti?
Sam sem prepričan, da bi moderna znanost nastala tudi brez reformacije,
a hkrati verjamem, da bi se moderna znanost brez reformacije razvila
mnogo kasneje.
358
