Page 357 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 357
JONATAN VINKLER
17. poglavje
[…]
Treba je poudariti, da je človeška poslušnost trojna, namreč duhov-
na, posvetna in cerkvena. Duhovna poslušnost je obvezna do Božjega
zakona, po njej so živeli Kristus in apostoli ter morajo živeti tudi vsi
posamezni kristjani. Posvetna poslušnost je obvezna do civilnih zakonov.
Cerkvena poslušnost pa je obveza, ki so si jo izmislili duhovniki, in sicer
brez zveze z izrecno avtoriteto Svetega pisma.
18. poglavje
[…]
Zvesti učenec Kristusov mora premisliti, kakšen ukaz prihaja od
papeža; če gre za izrecno zapoved katerega od apostolov ali na podlagi
zakona Kristusovega ali če papežev ukaz temelji na zakonu Kristusovem,
tedaj mora, ko to spozna, spoštljivo in ponižno tak ukaz ubogati.
Če pa po pravici ugotovi, da je papežev ukaz v opreki z zapovedjo
in zgledom Kristusovim ali da je usmerjen k za cerkev slabi stvari, tedaj
se mu mora hrabro upreti, da ne bi bil zaradi [tihega] soglašanja kriv
sodelovanja pri zločinu.
[…]
Sledi: upirati se zablodelemu papežu je enako kot poslušati Jezusa
Kristusa, kar se najbolj pokaže pri papeževih ukrepih, ki dišijo po osebnih
interesih. Kličem svet za pričo, da papeževo razdeljevanje beneficijev
preveč širi krog vikarjev, daje papežu po strani priložnost, da vikarjem
podeljuje namestniško moč, da nato previsoko cenijo posvetno čast in si
preveč prizadevajo za zmotno svetost. Toda tisti doktorji, ki od papeža
pričakujejo posvetno odmeno ali se suženjsko bojijo njegove moči in
tako govorijo, da se papež ne more motiti, da ga ni mogoče popravljati
in da lahko brez ovir počne, karkoli se mu zljubi, so lažni preroki in lažni
apostoli Kristusovi.
20. poglavje
[…]
Nižje postavljenemu ni treba ubogati nobene stolice rimske cerkve,
tj. nobenega papeža z njegovimi kardinali, kot to razumejo doktorji, niti
355
17. poglavje
[…]
Treba je poudariti, da je človeška poslušnost trojna, namreč duhov-
na, posvetna in cerkvena. Duhovna poslušnost je obvezna do Božjega
zakona, po njej so živeli Kristus in apostoli ter morajo živeti tudi vsi
posamezni kristjani. Posvetna poslušnost je obvezna do civilnih zakonov.
Cerkvena poslušnost pa je obveza, ki so si jo izmislili duhovniki, in sicer
brez zveze z izrecno avtoriteto Svetega pisma.
18. poglavje
[…]
Zvesti učenec Kristusov mora premisliti, kakšen ukaz prihaja od
papeža; če gre za izrecno zapoved katerega od apostolov ali na podlagi
zakona Kristusovega ali če papežev ukaz temelji na zakonu Kristusovem,
tedaj mora, ko to spozna, spoštljivo in ponižno tak ukaz ubogati.
Če pa po pravici ugotovi, da je papežev ukaz v opreki z zapovedjo
in zgledom Kristusovim ali da je usmerjen k za cerkev slabi stvari, tedaj
se mu mora hrabro upreti, da ne bi bil zaradi [tihega] soglašanja kriv
sodelovanja pri zločinu.
[…]
Sledi: upirati se zablodelemu papežu je enako kot poslušati Jezusa
Kristusa, kar se najbolj pokaže pri papeževih ukrepih, ki dišijo po osebnih
interesih. Kličem svet za pričo, da papeževo razdeljevanje beneficijev
preveč širi krog vikarjev, daje papežu po strani priložnost, da vikarjem
podeljuje namestniško moč, da nato previsoko cenijo posvetno čast in si
preveč prizadevajo za zmotno svetost. Toda tisti doktorji, ki od papeža
pričakujejo posvetno odmeno ali se suženjsko bojijo njegove moči in
tako govorijo, da se papež ne more motiti, da ga ni mogoče popravljati
in da lahko brez ovir počne, karkoli se mu zljubi, so lažni preroki in lažni
apostoli Kristusovi.
20. poglavje
[…]
Nižje postavljenemu ni treba ubogati nobene stolice rimske cerkve,
tj. nobenega papeža z njegovimi kardinali, kot to razumejo doktorji, niti
355
