Page 9 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 9
BESEDA UREDNIKA
Husovo delo in usodo v turbulentnem obdobju v prvi polovici 15. sto-
letja, ko se je, kakor poudarja pisec, v Češkem kraljestvu prvič uveljavil
institucionalni prostor za verovanje, ki je drugačno od rimskokatoliške-
ga, in za sobivanje ljudi z različnimi pogledi na vprašanja nadčasnega.
Češki teolog Hus, profesor na Karlovi univerzi, je upravičeno štet za
znanilca in utiralca poti verski reformaciji, ki se je nato simbolno zače-
la pred 500 leti z Luthrom v Wittenbergu. V takšni vlogi ga je omenil
tudi Primož Trubar v svojem kratkem pregledu zgodovine reformacije.
Zato je Vinklerjevo pisanje o vrenju na Češkem – pogosto neuteme
ljeno prezrtem prostoru, kadar razpravljamo o reformaciji – nekakšna
priprava za razpravo Emidija Campija, ki je ob bližajoči se obletnici
posvečena rezultatom in (stran)potem ter perspektivam dosedanjega
zgodovinarskega proučevanja reformacije ter je kot taka tudi dejanski
vsebinski uvod v večji del prispevkov pričujoče številke. Na provokativ-
no vprašanje v naslovu Ali je reformacija nemški dogodek? (in to pred-
vsem teološki in verskopolitični dogodek), odgovarja tako, da pokaže
na prostorsko, časovno in vsebinsko razširjeni okvir obravnavanja (in
opredeljevanja) reformacijskega dogajanja v sodobnem zgodovinopisju,
ki tega nikakor ne prepušča več le cerkvenim zgodovinarjem in zgodo-
vini teoloških doktrin srednjeevropskega prostora 16. stoletja. Ob tem
pa Campi upravičeno opozarja, da razširitev okvirja in pomnožitev
koordinat obravnavanja reformacije ne sme pomeniti – sicer opažanega
– omalovaževanja ali celo ignoriranja specifičnega pomena zgodovine
teoloških doktrin in pomena »zgostitve« verskih (ne)soglasij, združevanj
in razhajanj v protestantski reformaciji Nemčije in Srednje Evrope. Ali
drugače: zavzema se za sodelovanje, medsebojno poznavanje, spošto
vanje in povezovanje dosežkov (novejšega) socialnega, političnega in
antropološkega preučevanja zgodovine ter (starejšega) cerkvenega zgo-
dovinopisja pri obravnavanju reformacije.
Ob 450. obletnici smrti Petra Pavla Vergerija objavljamo raziskavo
Dirka Kottkeja, ki natančno rekonstruira besedilo in usodo izgubljenega
lesenega Vergerijevega epitafa iz stavbe Stiftskirche v Tübingenu, kjer je
Vergerij pokopan in kjer so pokopani tudi württemberški vojvoda in dru-
gi imenitniki tistega časa. Razprava Majde Merše, zaslužne raziskovalke
protestantskega jezikovnega korpusa, se tokrat posveča stilističnim – in s
7
Husovo delo in usodo v turbulentnem obdobju v prvi polovici 15. sto-
letja, ko se je, kakor poudarja pisec, v Češkem kraljestvu prvič uveljavil
institucionalni prostor za verovanje, ki je drugačno od rimskokatoliške-
ga, in za sobivanje ljudi z različnimi pogledi na vprašanja nadčasnega.
Češki teolog Hus, profesor na Karlovi univerzi, je upravičeno štet za
znanilca in utiralca poti verski reformaciji, ki se je nato simbolno zače-
la pred 500 leti z Luthrom v Wittenbergu. V takšni vlogi ga je omenil
tudi Primož Trubar v svojem kratkem pregledu zgodovine reformacije.
Zato je Vinklerjevo pisanje o vrenju na Češkem – pogosto neuteme
ljeno prezrtem prostoru, kadar razpravljamo o reformaciji – nekakšna
priprava za razpravo Emidija Campija, ki je ob bližajoči se obletnici
posvečena rezultatom in (stran)potem ter perspektivam dosedanjega
zgodovinarskega proučevanja reformacije ter je kot taka tudi dejanski
vsebinski uvod v večji del prispevkov pričujoče številke. Na provokativ-
no vprašanje v naslovu Ali je reformacija nemški dogodek? (in to pred-
vsem teološki in verskopolitični dogodek), odgovarja tako, da pokaže
na prostorsko, časovno in vsebinsko razširjeni okvir obravnavanja (in
opredeljevanja) reformacijskega dogajanja v sodobnem zgodovinopisju,
ki tega nikakor ne prepušča več le cerkvenim zgodovinarjem in zgodo-
vini teoloških doktrin srednjeevropskega prostora 16. stoletja. Ob tem
pa Campi upravičeno opozarja, da razširitev okvirja in pomnožitev
koordinat obravnavanja reformacije ne sme pomeniti – sicer opažanega
– omalovaževanja ali celo ignoriranja specifičnega pomena zgodovine
teoloških doktrin in pomena »zgostitve« verskih (ne)soglasij, združevanj
in razhajanj v protestantski reformaciji Nemčije in Srednje Evrope. Ali
drugače: zavzema se za sodelovanje, medsebojno poznavanje, spošto
vanje in povezovanje dosežkov (novejšega) socialnega, političnega in
antropološkega preučevanja zgodovine ter (starejšega) cerkvenega zgo-
dovinopisja pri obravnavanju reformacije.
Ob 450. obletnici smrti Petra Pavla Vergerija objavljamo raziskavo
Dirka Kottkeja, ki natančno rekonstruira besedilo in usodo izgubljenega
lesenega Vergerijevega epitafa iz stavbe Stiftskirche v Tübingenu, kjer je
Vergerij pokopan in kjer so pokopani tudi württemberški vojvoda in dru-
gi imenitniki tistega časa. Razprava Majde Merše, zaslužne raziskovalke
protestantskega jezikovnega korpusa, se tokrat posveča stilističnim – in s
7
