Page 117 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 117
BARBARA ŽABOTA
matrike ta velja za najstarejšo matično knjigo v celinskem delu današnje
Slovenije.3
Prvotni obseg in kaj se je ohranilo do danes
Protestantska matična knjiga, sestavljena iz več različno številnih per-
gamentnih pol in vezana v rjavo usnje, je v času svojega nastanka obsegala
najmanj 324 folijev,4 ki so bili razdeljeni v štiri poglavja oziroma sklope:
krstna matična knjiga (Getauften 1578–1596), poročna matična knjiga
(Getrauten 1578–1596), seznam obhajancev (Communicanten 1578–1593)
in kot zadnja mrliška matična knjiga (Beerdigten 1578–1589).5
Do današnjih dni6 se je ohranilo le 57 folijev ali dobra šestina celotne
knjige. Ohranjeni del zajema zadnji dve poglavji, ki pa žal tudi nista
ohranjeni v celoti, temveč so se ohranili le v nadaljevanju omenjeni
foliji: 243–259 (seznam obhajancev 1580–1593), 280–287 (vpisi smrti od
začetka januarja 1578 do konca septembra 1579), 290–296 (vpisi smrti
od januarja 1580 do 3. novembra 1580), 298–321 (vpisi smrti od janu-
arja 1581 do 10. avgusta 1587) in 324 (zapis o darovalcu protestantske
matrike).
Na začetku knjige je bilo v preteklosti iztrganih 28 folijev oziroma tri
velike pole – prva in druga sta obsegali osem, tretja pa dvanajst malih
pol. Ostanki le-teh so vidni še danes, saj se je tistemu, ki je pole namerno
iztrgal, pergament ob vezicah, ki so povezovale pole v blok, zatrgal. Do
prve ohranjene strani je nato sledilo še 214 folijev, ki so prav tako iztrgani,
3 V 16. stoletje seže še nekaj matičnih knjig, ki so se ohranile v celinskem delu današnje
Slovenije: rojstna matična knjiga župnije Mengeš (od leta 1584 dalje), rojstna matična
knjiga in indeks župnije sv. Nikolaja v Ljubljani (od leta 1588 dalje) in rojstna matična
knjiga župnije Stari trg pri Slovenj Gradcu (od leta 1597 dalje). Povsem drugače je
na Primorskem, kjer se je tradicija vodenja matičnih knjig začela že vsaj v prvih letih
16. stoletja: Izola (R 1506), Milje (R 1514, P 1577), Piran (R 1533, M 1505), Koper (R
1554, P 1588), Prvačina (R 1578), Gorica (R 1596, P 1596) in Črniče (R 1597). Glej:
Vodnik 1972; Vodnik 1974; Vodnik 1999.
4 Metelko je v svoji knjigi zapisal, da je matrika obsegala 327 oštevilčenih listov (Metelko
1825, XX).
5 Glej: Hitzinger 1863, 84; Dimitz 1875, 318.
6 Zadnji ogled ljubljanske protestantske matrike v Arhivu Republike Slovenije je bil
opravljen 22. aprila 2015.
115
matrike ta velja za najstarejšo matično knjigo v celinskem delu današnje
Slovenije.3
Prvotni obseg in kaj se je ohranilo do danes
Protestantska matična knjiga, sestavljena iz več različno številnih per-
gamentnih pol in vezana v rjavo usnje, je v času svojega nastanka obsegala
najmanj 324 folijev,4 ki so bili razdeljeni v štiri poglavja oziroma sklope:
krstna matična knjiga (Getauften 1578–1596), poročna matična knjiga
(Getrauten 1578–1596), seznam obhajancev (Communicanten 1578–1593)
in kot zadnja mrliška matična knjiga (Beerdigten 1578–1589).5
Do današnjih dni6 se je ohranilo le 57 folijev ali dobra šestina celotne
knjige. Ohranjeni del zajema zadnji dve poglavji, ki pa žal tudi nista
ohranjeni v celoti, temveč so se ohranili le v nadaljevanju omenjeni
foliji: 243–259 (seznam obhajancev 1580–1593), 280–287 (vpisi smrti od
začetka januarja 1578 do konca septembra 1579), 290–296 (vpisi smrti
od januarja 1580 do 3. novembra 1580), 298–321 (vpisi smrti od janu-
arja 1581 do 10. avgusta 1587) in 324 (zapis o darovalcu protestantske
matrike).
Na začetku knjige je bilo v preteklosti iztrganih 28 folijev oziroma tri
velike pole – prva in druga sta obsegali osem, tretja pa dvanajst malih
pol. Ostanki le-teh so vidni še danes, saj se je tistemu, ki je pole namerno
iztrgal, pergament ob vezicah, ki so povezovale pole v blok, zatrgal. Do
prve ohranjene strani je nato sledilo še 214 folijev, ki so prav tako iztrgani,
3 V 16. stoletje seže še nekaj matičnih knjig, ki so se ohranile v celinskem delu današnje
Slovenije: rojstna matična knjiga župnije Mengeš (od leta 1584 dalje), rojstna matična
knjiga in indeks župnije sv. Nikolaja v Ljubljani (od leta 1588 dalje) in rojstna matična
knjiga župnije Stari trg pri Slovenj Gradcu (od leta 1597 dalje). Povsem drugače je
na Primorskem, kjer se je tradicija vodenja matičnih knjig začela že vsaj v prvih letih
16. stoletja: Izola (R 1506), Milje (R 1514, P 1577), Piran (R 1533, M 1505), Koper (R
1554, P 1588), Prvačina (R 1578), Gorica (R 1596, P 1596) in Črniče (R 1597). Glej:
Vodnik 1972; Vodnik 1974; Vodnik 1999.
4 Metelko je v svoji knjigi zapisal, da je matrika obsegala 327 oštevilčenih listov (Metelko
1825, XX).
5 Glej: Hitzinger 1863, 84; Dimitz 1875, 318.
6 Zadnji ogled ljubljanske protestantske matrike v Arhivu Republike Slovenije je bil
opravljen 22. aprila 2015.
115
