Page 118 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 118
ŠTUDIJSKI VEČERI
izgubljeni ali uničeni, za njimi pa se sledi v knjigi niso ohranile. Med Se-
znamom obhajancev in prvimi vpisi smrti manjkajo foliji 260–279 (dvajset
folijev oziroma ena velika pola), potem pa še folija 288 in 289, ki sta bila
izrezana, folij 297, ki je bil iztrgan, in čisto na koncu vsaj folija 322 in 323.
Z izmero ohranjenega dela knjige lahko ugotovimo, da meri posa-
mezen list 30,5 cm v dolžino in 21,5 cm v širino. Pergamentni blok, ki
je zavarovan z usnjeno platnico oziroma usnjenim ovojem, se zapira
najprej v desno in nato v levo ter meri v dolžino 30,5 cm, v širino pa
69 cm. Sama usnjena platnica je danes v zelo slabem stanju. Sprednja
stran, ki je odrezana diagonalno v smeri zgoraj desno – spodaj levo, je
imela nekdaj dva usnjena pasova, ki sta tekla po celotni širini, danes
pa sta prav tako odrezana. Usnje je sicer zelo izsušeno in razpokano,
na desni strani ovoja ima luknjo, ki so jo najverjetneje povzročili molji
oziroma miši. Usnjeni ovoj je temno rjave barve z odtisnjenim vzorcem.
Nekdanji hrbet te obsežne knjige (obsegal je 7 cm) je sedaj poležan in
spremenjen v platnico.7
Preostanek ljubljanske protestantske matrike danes hrani Arhiv Re-
publike Slovenije. Zaradi vseh poškodb, ki so nastale na knjigi v preteklih
stoletjih, in boljšega zagotavljanja nadaljnjega materialnega varstva je bila
knjiga leta 2000 izločena iz preostalega spisovnega arhivskega gradiva
Deželnih stanov za Kranjsko. Danes se tako hrani ločeno v posebni zašči-
tni škatli, ki je bila izdelana po meri, na koncu I. registrature za škatlo 940.
Začetek vpisovanj v protestantsko matriko
Tridentinski koncil (1545–1563) je prvi predpisal vodenje krstnih in
poročnih cerkvenih matičnih knjig, šele pol stoletja kasneje (leta 1614)
je nato papež Pavel V. z rimskim obrednikom dopolnil predpisano še z
zahtevo po vpisovanju umrlih v mrliške matične knjige. Že pred triden-
tinskim koncilom (v 15. stoletju) lahko na Slovenskem zasledimo prve
matične knjige, in sicer v primorskih mestih (Piran, Izola), v notranjosti
pa šele na vrhuncu reformacije v zadnji četrtini 16. stoletja (Ljubljana,
Mengeš). Da so prvo matično knjigo vpeljali ravno ljubljanski prote-
7 Ugotovitve so bile zabeležene ob ogledu 6. marca 2014.
116
izgubljeni ali uničeni, za njimi pa se sledi v knjigi niso ohranile. Med Se-
znamom obhajancev in prvimi vpisi smrti manjkajo foliji 260–279 (dvajset
folijev oziroma ena velika pola), potem pa še folija 288 in 289, ki sta bila
izrezana, folij 297, ki je bil iztrgan, in čisto na koncu vsaj folija 322 in 323.
Z izmero ohranjenega dela knjige lahko ugotovimo, da meri posa-
mezen list 30,5 cm v dolžino in 21,5 cm v širino. Pergamentni blok, ki
je zavarovan z usnjeno platnico oziroma usnjenim ovojem, se zapira
najprej v desno in nato v levo ter meri v dolžino 30,5 cm, v širino pa
69 cm. Sama usnjena platnica je danes v zelo slabem stanju. Sprednja
stran, ki je odrezana diagonalno v smeri zgoraj desno – spodaj levo, je
imela nekdaj dva usnjena pasova, ki sta tekla po celotni širini, danes
pa sta prav tako odrezana. Usnje je sicer zelo izsušeno in razpokano,
na desni strani ovoja ima luknjo, ki so jo najverjetneje povzročili molji
oziroma miši. Usnjeni ovoj je temno rjave barve z odtisnjenim vzorcem.
Nekdanji hrbet te obsežne knjige (obsegal je 7 cm) je sedaj poležan in
spremenjen v platnico.7
Preostanek ljubljanske protestantske matrike danes hrani Arhiv Re-
publike Slovenije. Zaradi vseh poškodb, ki so nastale na knjigi v preteklih
stoletjih, in boljšega zagotavljanja nadaljnjega materialnega varstva je bila
knjiga leta 2000 izločena iz preostalega spisovnega arhivskega gradiva
Deželnih stanov za Kranjsko. Danes se tako hrani ločeno v posebni zašči-
tni škatli, ki je bila izdelana po meri, na koncu I. registrature za škatlo 940.
Začetek vpisovanj v protestantsko matriko
Tridentinski koncil (1545–1563) je prvi predpisal vodenje krstnih in
poročnih cerkvenih matičnih knjig, šele pol stoletja kasneje (leta 1614)
je nato papež Pavel V. z rimskim obrednikom dopolnil predpisano še z
zahtevo po vpisovanju umrlih v mrliške matične knjige. Že pred triden-
tinskim koncilom (v 15. stoletju) lahko na Slovenskem zasledimo prve
matične knjige, in sicer v primorskih mestih (Piran, Izola), v notranjosti
pa šele na vrhuncu reformacije v zadnji četrtini 16. stoletja (Ljubljana,
Mengeš). Da so prvo matično knjigo vpeljali ravno ljubljanski prote-
7 Ugotovitve so bile zabeležene ob ogledu 6. marca 2014.
116
