Page 116 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 116
ŠTUDIJSKI VEČERI
Barbara Žabota
KO MRTVI SPREGOVORIJO
Protestantska mrliška knjiga v luči novih raziskav
Protestantsko gibanje je v časovnem razponu nekaj več kot sto let moč-
no zaznamovalo življenje ljudi v Ljubljani in njeni okolici. Zato ne pre-
seneča dejstvo, da imamo za poglobljeno raziskavo in pripravo temeljne
študije o protestantizmu v Ljubljani od njegovih začetkov v dvajsetih letih
16. stoletja pa vse do njegovega zatona ob koncu dvajsetih let 17. stoletja
v domačih in tujih arhivih na voljo kar nekaj ohranjenih arhivskih virov.
Sama intenzivnost gibanja in dolžina trajanja sta zelo verjetno bo
trovali tudi dejstvu, da lahko sledove delovanja protestantov najdemo
v nekaterih sočasnih arhivskih virih, ki so, če imamo srečo, ohranjeni v
celoti ali v manj srečnih okoliščinah samo delno, pa tudi v marsikaterem
mlajšem arhivskem viru. Pogosto se moramo zahvaliti prav slednjim, če
so ti seveda zanesljivi, da lahko z njihovo pomočjo ustrezno dopolnimo
oziroma v manjši ali večji meri rekonstruiramo primarne arhivske vire, za
katere vemo, da so nedavno še obstajali, danes pa so izgubljeni ali uničeni.
Med pomembnejše sočasne primarne arhivske vire zagotovo sodita
danes t. i. Seznam obhajancev 1580–1593 in Mrliška knjiga prve prote-
stantske občine v Ljubljani 1578–1587,1 ki predstavljata le skromen del
nekdaj obsežne protestantske matične knjige.2 Kljub delni ohranjenosti
1 AS 2, t.e. 91, snopič 6.
2 Primarna strukturiranost same knjige, ki predstavlja rdečo nit prispevka, me je napeljala
k razmišljanju, da bi bilo smiselno v nadaljevanju uporabljati izraz ljubljanska prote-
stantska matična knjiga oziroma ljubljanska protestantska matrika, sploh zato, ker je
namen prispevka predstaviti matriko kot celoto in ne le njen ohranjeni del. Oba izraza
tudi nista novost, saj ju večkrat zasledimo v literaturi poleg izrazov luteranska matrika
(die Luterische Matrik) ali mrtvaški zapisek ljubljanskih luteranov (der Todtenmatrik der
Laibacher Lutheraner). Glej npr. Obravnave 1889, 150–151; Obravnave 1903, 200–201.
114
Barbara Žabota
KO MRTVI SPREGOVORIJO
Protestantska mrliška knjiga v luči novih raziskav
Protestantsko gibanje je v časovnem razponu nekaj več kot sto let moč-
no zaznamovalo življenje ljudi v Ljubljani in njeni okolici. Zato ne pre-
seneča dejstvo, da imamo za poglobljeno raziskavo in pripravo temeljne
študije o protestantizmu v Ljubljani od njegovih začetkov v dvajsetih letih
16. stoletja pa vse do njegovega zatona ob koncu dvajsetih let 17. stoletja
v domačih in tujih arhivih na voljo kar nekaj ohranjenih arhivskih virov.
Sama intenzivnost gibanja in dolžina trajanja sta zelo verjetno bo
trovali tudi dejstvu, da lahko sledove delovanja protestantov najdemo
v nekaterih sočasnih arhivskih virih, ki so, če imamo srečo, ohranjeni v
celoti ali v manj srečnih okoliščinah samo delno, pa tudi v marsikaterem
mlajšem arhivskem viru. Pogosto se moramo zahvaliti prav slednjim, če
so ti seveda zanesljivi, da lahko z njihovo pomočjo ustrezno dopolnimo
oziroma v manjši ali večji meri rekonstruiramo primarne arhivske vire, za
katere vemo, da so nedavno še obstajali, danes pa so izgubljeni ali uničeni.
Med pomembnejše sočasne primarne arhivske vire zagotovo sodita
danes t. i. Seznam obhajancev 1580–1593 in Mrliška knjiga prve prote-
stantske občine v Ljubljani 1578–1587,1 ki predstavljata le skromen del
nekdaj obsežne protestantske matične knjige.2 Kljub delni ohranjenosti
1 AS 2, t.e. 91, snopič 6.
2 Primarna strukturiranost same knjige, ki predstavlja rdečo nit prispevka, me je napeljala
k razmišljanju, da bi bilo smiselno v nadaljevanju uporabljati izraz ljubljanska prote-
stantska matična knjiga oziroma ljubljanska protestantska matrika, sploh zato, ker je
namen prispevka predstaviti matriko kot celoto in ne le njen ohranjeni del. Oba izraza
tudi nista novost, saj ju večkrat zasledimo v literaturi poleg izrazov luteranska matrika
(die Luterische Matrik) ali mrtvaški zapisek ljubljanskih luteranov (der Todtenmatrik der
Laibacher Lutheraner). Glej npr. Obravnave 1889, 150–151; Obravnave 1903, 200–201.
114
