Page 112 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 112
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
Izvajana liturgija spremeni cerkveni prostor v resonančni prostor Božjega
duha in korespondenčni prostor skupnosti vernikov; hkrati pa je s tem
tisti prostor v svetu, ki ga novoveška izguba apokaliptične usmerjenosti
v času ni dosegla in ga tudi doseči ne more. Kajti liturgija in še posebej
sveta večerja ni le simbol, ampak realna navzočnost konca časa, ki je
sicer kot posledica sekularnega hiliazma naše civilizacije napredka odprt
v brezkončno bodočnost. Na to sem namignil v začetku predavanja, ko
sem omenil astrologijo, ki temelji na apokaliptiki. Toda tudi to bi bilo
že novo predavanje.
Naj za konec kontrastiram Bennov Die Mythe log (Mit je lagal) z verzi
pesmi Vielleicht (Morda) Rose Ausländer (1901–1988):
Ko se čas skrije za nebo,
ga zvezde ne izdajo.
Tiho je,
ljudje kot okameneli čakajo znamenje.
Morda je zapisano v Orionu
in nihče ne zna brati.
LITERATURA
Barth, Karl. (1940) 1986. Kirchliche Dogmatik 2/1. Zürich: TVZ.
Barth, Ulrich. 1995. »Abschied von der Kosmologie – Befreiung der Religion zu sich
selbst«. V Urknall oder Schöpfung? Zum Dialog von Naturwissenschaft und Theologie,
ur. Wilhelm Gräb,14–42. Gütersloh: Gütersloher Verlagshaus.
Beuttler, Ulrich. 2010. Gott und Raum. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht.
Blumenberg, Hans. Die Genesis der kopernikanischen Welt. Frankfurt am Main: Suhr-
kamp 1975.
Hübner, Jürgens, ur. 2006. Theologie und Kosmologie. Tübingen: Mohr Siebeck.
Koyré, Alexandre. 1957. From the Closed World to the Infinite Universe. Baltimore: John
Hopkins Press. [Slovenski prevod: 1988. Od sklenjenega sveta do neskončnega uni-
verzuma. Ljubljana: Studia humanitatis.]
110
Izvajana liturgija spremeni cerkveni prostor v resonančni prostor Božjega
duha in korespondenčni prostor skupnosti vernikov; hkrati pa je s tem
tisti prostor v svetu, ki ga novoveška izguba apokaliptične usmerjenosti
v času ni dosegla in ga tudi doseči ne more. Kajti liturgija in še posebej
sveta večerja ni le simbol, ampak realna navzočnost konca časa, ki je
sicer kot posledica sekularnega hiliazma naše civilizacije napredka odprt
v brezkončno bodočnost. Na to sem namignil v začetku predavanja, ko
sem omenil astrologijo, ki temelji na apokaliptiki. Toda tudi to bi bilo
že novo predavanje.
Naj za konec kontrastiram Bennov Die Mythe log (Mit je lagal) z verzi
pesmi Vielleicht (Morda) Rose Ausländer (1901–1988):
Ko se čas skrije za nebo,
ga zvezde ne izdajo.
Tiho je,
ljudje kot okameneli čakajo znamenje.
Morda je zapisano v Orionu
in nihče ne zna brati.
LITERATURA
Barth, Karl. (1940) 1986. Kirchliche Dogmatik 2/1. Zürich: TVZ.
Barth, Ulrich. 1995. »Abschied von der Kosmologie – Befreiung der Religion zu sich
selbst«. V Urknall oder Schöpfung? Zum Dialog von Naturwissenschaft und Theologie,
ur. Wilhelm Gräb,14–42. Gütersloh: Gütersloher Verlagshaus.
Beuttler, Ulrich. 2010. Gott und Raum. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht.
Blumenberg, Hans. Die Genesis der kopernikanischen Welt. Frankfurt am Main: Suhr-
kamp 1975.
Hübner, Jürgens, ur. 2006. Theologie und Kosmologie. Tübingen: Mohr Siebeck.
Koyré, Alexandre. 1957. From the Closed World to the Infinite Universe. Baltimore: John
Hopkins Press. [Slovenski prevod: 1988. Od sklenjenega sveta do neskončnega uni-
verzuma. Ljubljana: Studia humanitatis.]
110
