Page 119 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 119
BARBARA ŽABOTA
stantje, ne preseneča, saj je bilo prav reformacijsko gibanje tisto, ki je
poudarjalo pomen vodenja matičnih knjig. Z njimi so namreč lahko
nadzorovali sprejemanje zakramentov. (Vodnik 1972, XVII–XVIII)
Nastanek ljubljanske matične knjige oziroma začetek vpisov vanjo
lahko, zahvaljujoč ohranjenemu zapisu na sprednji strani zadnjega fo-
lija, zelo natančno določimo. Iz ohranjenega zapisa tako razberemo, da
je knjigo leta 1578, na novega leta dan, (protestantski) cerkvi podaril
Marko Stettner (mlajši), mestni svétnik v Ljubljani.8
Ljubljanska protestantska matrika je začela služiti svojemu namenu
že prve dni januarja 1578. V mrliškem delu knjige se je ohranil naslovni
zapis, ki pravi, da so v četrtem poglavju zapisane osebe, ki so umrle od
leta 1578 dalje.9 Že 7. januarja so naslovu dodali prva vpisa pokojnikov
– dveh otrok. Prvi je bil Jurij, sina Rogerja Lotharja in njegove žene
Felicite, ki so ga pokopali v cerkvi sv. Petra.10 Iz drugega zapisa beremo
o Evi, hčerki Janeza Jekšiča in njegove žene Ane, ki je bila pokopana na
pokopališču ob cerkvi sv. Petra.11 Prva vpisa ne navajata vzrokov smrti
otrok, prav tako ne imena predikanta, ki je opravil mrliški govor in po-
kojnika pospremil k njunemu zadnjemu počitku.
Prvima vpisoma nato sledijo v kronološkem zaporedju vpisi ostalih
pokojnih za vsa naslednja leta, z izjemo tistih, zapisanih na folijih, ki
se niso ohranili do danes. Nekaj teh pogrešanih vpisov je bilo mogoče
rekonstruirati s pomočjo zanesljivih sekundarnih virov. Za leto 1587 tako
lahko dopolnimo manjkajoči vpis o smrti Felicite pl. Gallenberg, rojene
baronice Harrach, ki je bila 24. marca pokopana v špitalski cerkvi sv.
Elizabete.12 V letu 1588 (24. junija) je bil prav v tej cerkvi pokopan tudi
8 »Diß buech hatt her Marx Stettner, rhats burger zu Laybach, zum newen jar zur kürchen
verehrt anno 1578.« Glej: AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 324r.
9 »Das IIII. capitel, von personen, so vom [15]78 jar an gestorben.« Glej: AS 2, t.e. 91,
snopič 6, fol. 280r.
10 »Den 7. tag january a[nno] [15]78 ist Georgius, m[agistry] Rogery Lothary vnnd Feli-
citae, seiner ehlihen haußfraw, sohn zw S[annt] Peter in der khirhen begraben.« Glej:
AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 280r.
11 »Den selben tag ist auff S[annt] Petters freythoff begraben Eua, Hannsen Jeckhschitsch vnnd
Anna, seiner ehlihen hausfrawen, ehlihe tohter.« Glej: AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 280r.
12 »Den 24. marty 1587 ist in vnser spitalkirchen begraben worden frau Felicitas von Gal-
lenberg, ein geborner freyin von Harrach, wittib etc., deren ich Spindler die leihbredig
gethan, ex Ezeih: 37 visis de resurectione.« Glej: AS 1073, a.e. 272 (I-43r), fol. 72v.
117
stantje, ne preseneča, saj je bilo prav reformacijsko gibanje tisto, ki je
poudarjalo pomen vodenja matičnih knjig. Z njimi so namreč lahko
nadzorovali sprejemanje zakramentov. (Vodnik 1972, XVII–XVIII)
Nastanek ljubljanske matične knjige oziroma začetek vpisov vanjo
lahko, zahvaljujoč ohranjenemu zapisu na sprednji strani zadnjega fo-
lija, zelo natančno določimo. Iz ohranjenega zapisa tako razberemo, da
je knjigo leta 1578, na novega leta dan, (protestantski) cerkvi podaril
Marko Stettner (mlajši), mestni svétnik v Ljubljani.8
Ljubljanska protestantska matrika je začela služiti svojemu namenu
že prve dni januarja 1578. V mrliškem delu knjige se je ohranil naslovni
zapis, ki pravi, da so v četrtem poglavju zapisane osebe, ki so umrle od
leta 1578 dalje.9 Že 7. januarja so naslovu dodali prva vpisa pokojnikov
– dveh otrok. Prvi je bil Jurij, sina Rogerja Lotharja in njegove žene
Felicite, ki so ga pokopali v cerkvi sv. Petra.10 Iz drugega zapisa beremo
o Evi, hčerki Janeza Jekšiča in njegove žene Ane, ki je bila pokopana na
pokopališču ob cerkvi sv. Petra.11 Prva vpisa ne navajata vzrokov smrti
otrok, prav tako ne imena predikanta, ki je opravil mrliški govor in po-
kojnika pospremil k njunemu zadnjemu počitku.
Prvima vpisoma nato sledijo v kronološkem zaporedju vpisi ostalih
pokojnih za vsa naslednja leta, z izjemo tistih, zapisanih na folijih, ki
se niso ohranili do danes. Nekaj teh pogrešanih vpisov je bilo mogoče
rekonstruirati s pomočjo zanesljivih sekundarnih virov. Za leto 1587 tako
lahko dopolnimo manjkajoči vpis o smrti Felicite pl. Gallenberg, rojene
baronice Harrach, ki je bila 24. marca pokopana v špitalski cerkvi sv.
Elizabete.12 V letu 1588 (24. junija) je bil prav v tej cerkvi pokopan tudi
8 »Diß buech hatt her Marx Stettner, rhats burger zu Laybach, zum newen jar zur kürchen
verehrt anno 1578.« Glej: AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 324r.
9 »Das IIII. capitel, von personen, so vom [15]78 jar an gestorben.« Glej: AS 2, t.e. 91,
snopič 6, fol. 280r.
10 »Den 7. tag january a[nno] [15]78 ist Georgius, m[agistry] Rogery Lothary vnnd Feli-
citae, seiner ehlihen haußfraw, sohn zw S[annt] Peter in der khirhen begraben.« Glej:
AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 280r.
11 »Den selben tag ist auff S[annt] Petters freythoff begraben Eua, Hannsen Jeckhschitsch vnnd
Anna, seiner ehlihen hausfrawen, ehlihe tohter.« Glej: AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 280r.
12 »Den 24. marty 1587 ist in vnser spitalkirchen begraben worden frau Felicitas von Gal-
lenberg, ein geborner freyin von Harrach, wittib etc., deren ich Spindler die leihbredig
gethan, ex Ezeih: 37 visis de resurectione.« Glej: AS 1073, a.e. 272 (I-43r), fol. 72v.
117
