Page 123 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 123
BARBARA ŽABOTA
Kot kažejo rekonstruirani zapisi, se je ljubljanska protestantska ma-
trika v vsakdanjem življenju aktivno uporabljala do konca leta 1589 (za
pokope) oziroma do konca leta 1596 (za krste in poroke). Zakaj takšna
vrzel med pokopi na eni strani ter krsti in porokami na drugi, je težko
ugotoviti. Glede na to, da na koncu ohranjenega dela manjka le nekaj
folijev, kamor so vpisovali pokope od 10. avgusta 1587 dalje, lahko skle-
pamo, da je po letu 1589 zmanjkalo prostora v knjigi za vse naslednje
vpise pokopov oziroma so te vpisovali v novo knjigo, ki je še nismo
odkrili oziroma se ni ohranila do današnjih dni.
Na tem mestu lahko tudi povsem izključimo možnost, da bi pokope
vpisovali v izgubljeni del matrike ob koncu krstnega ali poročnega dela.
To nam potrjujejo tudi raziskave Petra Hitzingerja, ki je sredi 19. sto-
letja še lahko videl ljubljansko protestantsko matriko v svojem polnem
obsegu. Ob natančnem pregledu je tako lahko preštel vse vpise v krstni,
poročni in mrliški del matrike, jih statistično obdelal in svoje izsledke
objavil (Hitzinger 1863, 84). (Glej tabelo na naslednji strani.)
Iz njegove tabelarične objave je razvidno, da so predikanti v matriko
vpisovali krste in poroke med letoma 1578 in 1596. V tem času je bilo
krščenih 2051 otrok in poročenih 658 parov. Prav tako so predikanti
v knjigo vpisovali pokope, vendar le med letoma 1578 in 1589. Teh je
bilo v vseh letih natanko 570. Podobno lahko ugotovimo pri seznamu
obhajancev. Njihovo število so beležili med letoma 1578 in 1593. Pod
oznako windisch je naštel 8583 obhajancev, pod oznako deutsch pa le
4311. Hitzingerjevo statistično objavo je čez dvanajst let povzel Dimitz,
ko je pisal zgodovino Kranjske v treh delih (Dimitz 1875, 318).
Kaj se je dogajalo z ljubljansko protestantsko matriko od konca 16.
stoletja dalje, bomo skušali pojasniti v nadaljevanju. Prav tako, kje vse
se je knjiga hranila in kako je preživela burno obdobje protireformacije
in katoliške obnove.
121
Kot kažejo rekonstruirani zapisi, se je ljubljanska protestantska ma-
trika v vsakdanjem življenju aktivno uporabljala do konca leta 1589 (za
pokope) oziroma do konca leta 1596 (za krste in poroke). Zakaj takšna
vrzel med pokopi na eni strani ter krsti in porokami na drugi, je težko
ugotoviti. Glede na to, da na koncu ohranjenega dela manjka le nekaj
folijev, kamor so vpisovali pokope od 10. avgusta 1587 dalje, lahko skle-
pamo, da je po letu 1589 zmanjkalo prostora v knjigi za vse naslednje
vpise pokopov oziroma so te vpisovali v novo knjigo, ki je še nismo
odkrili oziroma se ni ohranila do današnjih dni.
Na tem mestu lahko tudi povsem izključimo možnost, da bi pokope
vpisovali v izgubljeni del matrike ob koncu krstnega ali poročnega dela.
To nam potrjujejo tudi raziskave Petra Hitzingerja, ki je sredi 19. sto-
letja še lahko videl ljubljansko protestantsko matriko v svojem polnem
obsegu. Ob natančnem pregledu je tako lahko preštel vse vpise v krstni,
poročni in mrliški del matrike, jih statistično obdelal in svoje izsledke
objavil (Hitzinger 1863, 84). (Glej tabelo na naslednji strani.)
Iz njegove tabelarične objave je razvidno, da so predikanti v matriko
vpisovali krste in poroke med letoma 1578 in 1596. V tem času je bilo
krščenih 2051 otrok in poročenih 658 parov. Prav tako so predikanti
v knjigo vpisovali pokope, vendar le med letoma 1578 in 1589. Teh je
bilo v vseh letih natanko 570. Podobno lahko ugotovimo pri seznamu
obhajancev. Njihovo število so beležili med letoma 1578 in 1593. Pod
oznako windisch je naštel 8583 obhajancev, pod oznako deutsch pa le
4311. Hitzingerjevo statistično objavo je čez dvanajst let povzel Dimitz,
ko je pisal zgodovino Kranjske v treh delih (Dimitz 1875, 318).
Kaj se je dogajalo z ljubljansko protestantsko matriko od konca 16.
stoletja dalje, bomo skušali pojasniti v nadaljevanju. Prav tako, kje vse
se je knjiga hranila in kako je preživela burno obdobje protireformacije
in katoliške obnove.
121
