Page 125 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 125
BARBARA ŽABOTA
jih, grofovskih, baronskih in viteških rodbin v treh delih, je iz takrat še
v celoti ohranjene ljubljanske protestantske matrike črpal podatke o
posameznih članih plemiških družin – podatke o krstih, porokah in
pokopih. Pri vsaki obravnavani plemiški družini je pri prvem izpisu iz
knjige vestno zapisal »Extract auß dem original vermahlungs, tauff vnd
sterbbuech zu Laybach« ali »Extract aus dem laybachischen original copu-
lationbuch/tauffbuch/sterbbuech«, pri vseh naslednjih pa le »tauffbuech«,
»copulationbuch« ali »sterbbuech«, ob tem je navedel tudi zaporedno
številko vpisa v posameznem letu, če je bila ta navedena v viru samem.
Tako natančnim izpisom lahko sledimo skozi vse tri dele v celoti ohra-
njene genealogije, ki jo danes hrani Arhiv Republike Slovenije.31
Lukančičeva genealogija v treh delih je v resnici sestavljena iz štirih
delov. Prvi del, ki je posvečen kranjskim knežjim in grofovskim rodbi-
nam, nosi letnico 1699; drugi del je razdeljen v dva dela – od katerih
prvi datira v leto 1700 in zajema kranjske baronske rodbine od črke A
do R, drugi pa v leto 1710 z baronskimi rodbinami od R do Z; tretji del
vsebuje podatke za kranjske viteške rodbine, datira v leto 1705, prinaša
pa podatke le za rodbine od črke A do H. Genealogija je istovetna z zgo-
raj omenjenim zanesljivim sekundarnim arhivskim virom, s pomočjo
katerega je bilo mogoče vsaj delno rekonstruirati manjkajoči oziroma
neohranjeni del ljubljanske protestantske matrike. Lukančič ni vestno
citiral le uporabljenih virov, temveč je z enako natančnostjo izpisoval
tudi vsebino posameznega vpisa iz originala. Ker je izpisoval vse – krste,
poroke in pokope – lahko vsaj njegove izpise pokopov primerjamo s še
ohranjenimi originalnimi zapisi v knjigi. Primerjava teh v celoti potrjuje
dejstvo, da se njegovi izpisi zvesto držijo originalnih zapisov, ki so jih v
16. stoletju v protestantsko matriko zapisovali predikanti. Prav zaradi
te primerjave lahko mirno trdimo, da Lukančičeva genealogija v treh
delih velja za zelo zanesljiv sekundarni vir (vsaj kar zadeva prepise iz
protestantske matrike). Zaradi Lukančičeve natančnosti je uspela vsaj
delna rekonstrukcija ljubljanske protestantske matrike, zato lahko zdaj
vsaj v grobih obrisih vidimo strukturo same matične knjige, način vpi-
sovanja v posameznem poglavju oziroma sklopu in količino zapisanega
31 AS 1073, a.e. 272 (I-43r), 273 (I-44r), 274 (I-45r).
123
jih, grofovskih, baronskih in viteških rodbin v treh delih, je iz takrat še
v celoti ohranjene ljubljanske protestantske matrike črpal podatke o
posameznih članih plemiških družin – podatke o krstih, porokah in
pokopih. Pri vsaki obravnavani plemiški družini je pri prvem izpisu iz
knjige vestno zapisal »Extract auß dem original vermahlungs, tauff vnd
sterbbuech zu Laybach« ali »Extract aus dem laybachischen original copu-
lationbuch/tauffbuch/sterbbuech«, pri vseh naslednjih pa le »tauffbuech«,
»copulationbuch« ali »sterbbuech«, ob tem je navedel tudi zaporedno
številko vpisa v posameznem letu, če je bila ta navedena v viru samem.
Tako natančnim izpisom lahko sledimo skozi vse tri dele v celoti ohra-
njene genealogije, ki jo danes hrani Arhiv Republike Slovenije.31
Lukančičeva genealogija v treh delih je v resnici sestavljena iz štirih
delov. Prvi del, ki je posvečen kranjskim knežjim in grofovskim rodbi-
nam, nosi letnico 1699; drugi del je razdeljen v dva dela – od katerih
prvi datira v leto 1700 in zajema kranjske baronske rodbine od črke A
do R, drugi pa v leto 1710 z baronskimi rodbinami od R do Z; tretji del
vsebuje podatke za kranjske viteške rodbine, datira v leto 1705, prinaša
pa podatke le za rodbine od črke A do H. Genealogija je istovetna z zgo-
raj omenjenim zanesljivim sekundarnim arhivskim virom, s pomočjo
katerega je bilo mogoče vsaj delno rekonstruirati manjkajoči oziroma
neohranjeni del ljubljanske protestantske matrike. Lukančič ni vestno
citiral le uporabljenih virov, temveč je z enako natančnostjo izpisoval
tudi vsebino posameznega vpisa iz originala. Ker je izpisoval vse – krste,
poroke in pokope – lahko vsaj njegove izpise pokopov primerjamo s še
ohranjenimi originalnimi zapisi v knjigi. Primerjava teh v celoti potrjuje
dejstvo, da se njegovi izpisi zvesto držijo originalnih zapisov, ki so jih v
16. stoletju v protestantsko matriko zapisovali predikanti. Prav zaradi
te primerjave lahko mirno trdimo, da Lukančičeva genealogija v treh
delih velja za zelo zanesljiv sekundarni vir (vsaj kar zadeva prepise iz
protestantske matrike). Zaradi Lukančičeve natančnosti je uspela vsaj
delna rekonstrukcija ljubljanske protestantske matrike, zato lahko zdaj
vsaj v grobih obrisih vidimo strukturo same matične knjige, način vpi-
sovanja v posameznem poglavju oziroma sklopu in količino zapisanega
31 AS 1073, a.e. 272 (I-43r), 273 (I-44r), 274 (I-45r).
123
