Page 129 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 129
BARBARA ŽABOTA
letoma 1571 in 1578), nato pa do konca knjige sledijo vpisi v dveh stolp-
cih na stran (pri moških od leta 1577, pri ženskah od leta 1579 dalje). Iz
posameznih vpisov o pokojniku praviloma izvemo zelo malo podatkov
(ime in priimek ter datum smrti). Izredno redki so primeri, ko je naveden
poklic, kraj pokopa, starost osebe, vzrok smrti …
Že krajša predstavitev graške in celovške protestantske matrike kaže
na to, da je tudi istovrstno arhivsko gradivo pogosto zelo težko primerjati.
Ljubljanska protestantska matrika je pisana narativno, posamezni
vpisi pogosto zelo veliko povedo o osebi/osebah (pokojniku, krščencu
ali poročnem paru), zato je veliko bolj izpovedna od preostalih dveh ter
izrednega pomena za vsa nadaljnja raziskovanja. Krste, poroke in pokope
so v knjigo vpisovali različni predikanti, ki so delovali v Ljubljani pa tudi
širši okolici, in so pri posameznem vpisu tudi navedeni. Zapisi si sledijo
kronološko in po nekem vnaprej določenem redu.
Graška protestantska matrika ima časovno sicer res večji razpon –
krsti (1569, 1570–1574, 1575, 1577–1578, 1580–1593), poroke (1567–
1569, 1570–1574, 1593–1598) in pokopi (1595–1598), vsebinsko pa je
zelo skromna in dejansko predstavlja zgolj register oseb z datumi rojstev,
porok in smrti. Podobno je s celovško matriko, kjer sta se ohranila le
krstni in mrliški del (1571–1600). Tu prvič zasledimo tudi tabelarični
zapis krstov, ki je poleg tega razdeljen še na tri dele – posebej za dečke
oziroma deklice zakonskega rojstva, v tretjem delu nato sledijo še neza-
konski otroci obeh spolov. Podobno je tudi pri mrliški knjigi, ki se deli
na moški in ženski del knjige. Graška in celovška protestantska matrika
zaradi vsega povedanega delujeta zelo uniformirano oziroma uradniško
in prav nič domače oziroma osebno, piscev vpisov, ki so bili najverjetneje
tudi predikanti, in so delovali v obeh mestih, ne poznamo, nič tudi ne
izvemo o življenju vpisanih, npr. kraja pokopa ali sorodstvenih povezav.
Kdo vse je v preteklosti preučeval protestantsko matriko
Matično knjigo ljubljanskih protestantov so aktivno uporabljali med
letoma 1578 in 1596. Kje so protestanti po koncu vpisovanja hranili
matriko, še vedno ostaja uganka. Prvi, ki bi lahko prišel v stik s knjigo,
127
letoma 1571 in 1578), nato pa do konca knjige sledijo vpisi v dveh stolp-
cih na stran (pri moških od leta 1577, pri ženskah od leta 1579 dalje). Iz
posameznih vpisov o pokojniku praviloma izvemo zelo malo podatkov
(ime in priimek ter datum smrti). Izredno redki so primeri, ko je naveden
poklic, kraj pokopa, starost osebe, vzrok smrti …
Že krajša predstavitev graške in celovške protestantske matrike kaže
na to, da je tudi istovrstno arhivsko gradivo pogosto zelo težko primerjati.
Ljubljanska protestantska matrika je pisana narativno, posamezni
vpisi pogosto zelo veliko povedo o osebi/osebah (pokojniku, krščencu
ali poročnem paru), zato je veliko bolj izpovedna od preostalih dveh ter
izrednega pomena za vsa nadaljnja raziskovanja. Krste, poroke in pokope
so v knjigo vpisovali različni predikanti, ki so delovali v Ljubljani pa tudi
širši okolici, in so pri posameznem vpisu tudi navedeni. Zapisi si sledijo
kronološko in po nekem vnaprej določenem redu.
Graška protestantska matrika ima časovno sicer res večji razpon –
krsti (1569, 1570–1574, 1575, 1577–1578, 1580–1593), poroke (1567–
1569, 1570–1574, 1593–1598) in pokopi (1595–1598), vsebinsko pa je
zelo skromna in dejansko predstavlja zgolj register oseb z datumi rojstev,
porok in smrti. Podobno je s celovško matriko, kjer sta se ohranila le
krstni in mrliški del (1571–1600). Tu prvič zasledimo tudi tabelarični
zapis krstov, ki je poleg tega razdeljen še na tri dele – posebej za dečke
oziroma deklice zakonskega rojstva, v tretjem delu nato sledijo še neza-
konski otroci obeh spolov. Podobno je tudi pri mrliški knjigi, ki se deli
na moški in ženski del knjige. Graška in celovška protestantska matrika
zaradi vsega povedanega delujeta zelo uniformirano oziroma uradniško
in prav nič domače oziroma osebno, piscev vpisov, ki so bili najverjetneje
tudi predikanti, in so delovali v obeh mestih, ne poznamo, nič tudi ne
izvemo o življenju vpisanih, npr. kraja pokopa ali sorodstvenih povezav.
Kdo vse je v preteklosti preučeval protestantsko matriko
Matično knjigo ljubljanskih protestantov so aktivno uporabljali med
letoma 1578 in 1596. Kje so protestanti po koncu vpisovanja hranili
matriko, še vedno ostaja uganka. Prvi, ki bi lahko prišel v stik s knjigo,
127
