Page 198 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 198
ŠTUDIJSKI VEČERI
Nemčije, temveč tudi iz Nizozemske, Švice in Švedske, iz drugih delov
habsburške monarhije (Trsta, Dunaja, Bratislave, Sedmograške), na-
dalje iz vzhodnopruskega Königsberga (današnji Kaliningrad, Ruska
federacija) in Šlezije. GAW tudi ni bila edina konfesionalno usmerje-
na organizacija, ki je pomagala protestantom. Med drugimi je tu bil
tudi Evangelischer Bund (Evangeličanska zveza), osnovan v Erfurtu leta
1886. Cilji Bunda so bili uveljavljanje protestantskih interesov nasproti
političnemu katolicizmu ter »ravnodušnosti in materializmu dobe« ter
prizadevanje za mir med regionalnimi/deželnimi cerkvami in razvoj
njihovih odnosov.
Glavni cilj pričujočega prispevka je prikaz podpore in aktivnosti or-
ganizacije nemških protestantov – Društvo Gustav Adolf – na primeru
cerkvenih občin (Ljubljana, Maribor, Celje in tudi več prekmurskih) v
različnih jezikovnih in družbenih kontekstih v obdobju od leta 1856, ko
je vzpostavljen prvi neposredni stik med GAW in neko cerkveno občino
na slovenskih tleh (Celje), do konca prve svetovne vojne. Prispevek te-
melji na obravnavi izvirnih dokumentov arhivskega gradiva organizacije
Gustav-Adolf-Werk, ki so ohranjeni v Centralnem evangeličanskem
arhivu v Berlinu in v Pokrajinskem arhivu v Mariboru, kjer hranijo ko-
respondenco mariborske cerkvene občine s centralo GAW v Leipzigu,
ter dokumenti, ki se nanašajo na delo lokalne podružnice GAW.
2. Evangeličanske cerkvene občine in njihove povezave z GAW
2.1 Ljubljana
Evangeličanska cerkvena občina v Ljubljani je bila ustanovljena leta
1852, pripadala pa je dunajski HV1 superintendenturi. Že v začetku je bila
konfesionalno mešana: tvorili so jo verniki augsburške in helvetske vero-
izpovedi ter anglikanci, pri čemer je vernikov HV bilo običajno med 30
1 V tedanji terminologiji so v habsburški monarhiji tako luterani kot reformirani
veljali za evangeličane (evangelisch), čeprav so se ločevali po veroizpovedi, zato: evan-
geličani augsburške veroizpovedi (luterani) in evangeličani helvetske veroizpovedi
(reformirani), oz. s kraticami, ki so jih uporabljali tudi v uradnih dokumentih – AV
(augsburške veroizpovedi) in HV (helvetske veroizpovedi).
196
Nemčije, temveč tudi iz Nizozemske, Švice in Švedske, iz drugih delov
habsburške monarhije (Trsta, Dunaja, Bratislave, Sedmograške), na-
dalje iz vzhodnopruskega Königsberga (današnji Kaliningrad, Ruska
federacija) in Šlezije. GAW tudi ni bila edina konfesionalno usmerje-
na organizacija, ki je pomagala protestantom. Med drugimi je tu bil
tudi Evangelischer Bund (Evangeličanska zveza), osnovan v Erfurtu leta
1886. Cilji Bunda so bili uveljavljanje protestantskih interesov nasproti
političnemu katolicizmu ter »ravnodušnosti in materializmu dobe« ter
prizadevanje za mir med regionalnimi/deželnimi cerkvami in razvoj
njihovih odnosov.
Glavni cilj pričujočega prispevka je prikaz podpore in aktivnosti or-
ganizacije nemških protestantov – Društvo Gustav Adolf – na primeru
cerkvenih občin (Ljubljana, Maribor, Celje in tudi več prekmurskih) v
različnih jezikovnih in družbenih kontekstih v obdobju od leta 1856, ko
je vzpostavljen prvi neposredni stik med GAW in neko cerkveno občino
na slovenskih tleh (Celje), do konca prve svetovne vojne. Prispevek te-
melji na obravnavi izvirnih dokumentov arhivskega gradiva organizacije
Gustav-Adolf-Werk, ki so ohranjeni v Centralnem evangeličanskem
arhivu v Berlinu in v Pokrajinskem arhivu v Mariboru, kjer hranijo ko-
respondenco mariborske cerkvene občine s centralo GAW v Leipzigu,
ter dokumenti, ki se nanašajo na delo lokalne podružnice GAW.
2. Evangeličanske cerkvene občine in njihove povezave z GAW
2.1 Ljubljana
Evangeličanska cerkvena občina v Ljubljani je bila ustanovljena leta
1852, pripadala pa je dunajski HV1 superintendenturi. Že v začetku je bila
konfesionalno mešana: tvorili so jo verniki augsburške in helvetske vero-
izpovedi ter anglikanci, pri čemer je vernikov HV bilo običajno med 30
1 V tedanji terminologiji so v habsburški monarhiji tako luterani kot reformirani
veljali za evangeličane (evangelisch), čeprav so se ločevali po veroizpovedi, zato: evan-
geličani augsburške veroizpovedi (luterani) in evangeličani helvetske veroizpovedi
(reformirani), oz. s kraticami, ki so jih uporabljali tudi v uradnih dokumentih – AV
(augsburške veroizpovedi) in HV (helvetske veroizpovedi).
196
