Page 196 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 196
ŠTUDIJSKI VEČERI
Spričo bolj sproščenega družbenega ozračja in zgoraj omenjenih
zakonskih sprememb so tekom 19. stoletja vnovič ustanovljene evange-
ličanske cerkvene občine, med njimi skupnost v Ljubljani, kjer so se pro-
testanti pričeli shajati v zasebnih stanovanjih že l. 1818, cerkvena stavba
pa je bila posvečena l. 1852. V Mariboru je cerkvena občina obnovljena
l. 1823, v Celju pa l. 1854. Poleg tega, da so se omenjene cerkvene obči-
ne nahajale na jezikovno in etnično mešanem ozemlju, so pogosto bile
tudi konfesionalno heterogene, tj. isti cerkveni občini so pripadali tako
evangeličani augsburške veroizpovedi (luterani), kakor tudi evangeličani
helvetske veroizpovedi (reformirani), občasno pa tudi anglikanci in drugi
protestanti, npr. valdežani in hugenoti (italijanski in francoski protestan-
ti). Tem nazadnje omenjenim skupinam so seveda pripadali predvsem
tujci, ki so (mnogi le začasno) živeli v slovenskih mestih.
1. Zgodovina organizacije Gustav-Adolf-Werk in njeni cilji
Gustav-Adolf-Werk (GAW, Društvo Gustav Adolf) je najstarejša
protestantska podpornica v Nemčiji, ustanovljena kot Gustav-Adolf-
-Stiftung (Fundacija Gustav Adolf) leta 1832 v Leipzigu z namenom
podpirati protestante, ki kot diaspora živijo v številnih državah po svetu.
Poimenovana je po švedskem kralju Gustavu Adolfu II. (*1594), ki se je
v tridesetletni vojni bojeval na protestantski strani. Švedska intervencija
v tej vojni pod njegovim vodstvom je preprečila drugače bržkone neiz-
bežen poraz protestantov, tako da so ga že njegovi sodobniki priznavali
za rešitelja protestantizma nasploh (ne le nemškega). Padel je l. 1632 v
bitki pri Lütznu, v današnji nemški zvezni deželi Sachsen-Anhalt.
Leipziški superintendent Christian Großmann (1783–1857) je spričo
200-letnice smrti Gustava Adolfa javnost pozval k osnovanju »ustanove
za bratsko podporo ogroženih sovernikov in lajšanje njihove stiske, v
kateri so se protestantske skupnosti v Nemčiji in zunaj nje […] znašle
vsled stresa časa in drugih okoliščin« (GAW 2016).
Struktura društva Gustav Adolf, ki se od svoje ustanovitve ni bistve-
no spreminjala, je naslednja: najnižjo raven tvorijo lokalne podružnice,
ponekod tudi ženske podružnice, ki pripadajo regionalnim društvom,
194
Spričo bolj sproščenega družbenega ozračja in zgoraj omenjenih
zakonskih sprememb so tekom 19. stoletja vnovič ustanovljene evange-
ličanske cerkvene občine, med njimi skupnost v Ljubljani, kjer so se pro-
testanti pričeli shajati v zasebnih stanovanjih že l. 1818, cerkvena stavba
pa je bila posvečena l. 1852. V Mariboru je cerkvena občina obnovljena
l. 1823, v Celju pa l. 1854. Poleg tega, da so se omenjene cerkvene obči-
ne nahajale na jezikovno in etnično mešanem ozemlju, so pogosto bile
tudi konfesionalno heterogene, tj. isti cerkveni občini so pripadali tako
evangeličani augsburške veroizpovedi (luterani), kakor tudi evangeličani
helvetske veroizpovedi (reformirani), občasno pa tudi anglikanci in drugi
protestanti, npr. valdežani in hugenoti (italijanski in francoski protestan-
ti). Tem nazadnje omenjenim skupinam so seveda pripadali predvsem
tujci, ki so (mnogi le začasno) živeli v slovenskih mestih.
1. Zgodovina organizacije Gustav-Adolf-Werk in njeni cilji
Gustav-Adolf-Werk (GAW, Društvo Gustav Adolf) je najstarejša
protestantska podpornica v Nemčiji, ustanovljena kot Gustav-Adolf-
-Stiftung (Fundacija Gustav Adolf) leta 1832 v Leipzigu z namenom
podpirati protestante, ki kot diaspora živijo v številnih državah po svetu.
Poimenovana je po švedskem kralju Gustavu Adolfu II. (*1594), ki se je
v tridesetletni vojni bojeval na protestantski strani. Švedska intervencija
v tej vojni pod njegovim vodstvom je preprečila drugače bržkone neiz-
bežen poraz protestantov, tako da so ga že njegovi sodobniki priznavali
za rešitelja protestantizma nasploh (ne le nemškega). Padel je l. 1632 v
bitki pri Lütznu, v današnji nemški zvezni deželi Sachsen-Anhalt.
Leipziški superintendent Christian Großmann (1783–1857) je spričo
200-letnice smrti Gustava Adolfa javnost pozval k osnovanju »ustanove
za bratsko podporo ogroženih sovernikov in lajšanje njihove stiske, v
kateri so se protestantske skupnosti v Nemčiji in zunaj nje […] znašle
vsled stresa časa in drugih okoliščin« (GAW 2016).
Struktura društva Gustav Adolf, ki se od svoje ustanovitve ni bistve-
no spreminjala, je naslednja: najnižjo raven tvorijo lokalne podružnice,
ponekod tudi ženske podružnice, ki pripadajo regionalnim društvom,
194
