Page 199 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 199
ANGELA ILIĆ
in 50 odstotki, medtem ko se je skupno število anglikancev vselej gibalo
od 10 do 20 vernikov. V prvih desetletjih obstoja cerkvene občine je imel
zelo pomembno vlogo trgovec Gustav Heimann (1809–1870), po rodu
iz Turingije, član predsedstva cerkvene občine in njen velik dobrotnik.
Pred letom 1851, ko so zgradili svojo cerkev, so se ljubljanski evangeličani
srečevali v njegovi hiši. On je tudi kupil zemljišče za cerkveno stavbo,
potem ko jim je z dekretom leta 1850 bilo dovoljeno ustanoviti samo
stojno cerkveno občino. Heimann je vodil intenzivno korespondenco z
GAW, še posebej s številnimi člani centralnega upravnega odbora, več
pisem pa je poslal tudi drugim osebam, povezanim z GAW, v katerih je
najpogosteje tožil o dominaciji katolištva in njegovem vplivu v Ljubljani
(gl. npr. Heimann 1857).2 V svojih pismih je Heimann pogosto omenjal
tudi reformacijo 16. stoletja v Ljubljani in celotni regiji, vključno z nje-
nimi reformatorji (Primož Trubar, Paul Wiener).
GAW je veliko pomagal pri izgradnji ljubljanske evangeličanske
cerkve. Ko je bila l. 1851 zgrajena, je občina imela že 332 članov. Leta
1855 so odprli tudi evangeličansko šolo. Prvi ohranjeni pisni kontakt
z GAW je iz leta 1857, ko je GAW pomagal odplačati dolg približno
6000 goldinarjev,3 ki je nastal ob izgradnji cerkve. Cerkvena občina je
kupila tudi lastno pokopališče za dodatnih 5000 goldinarjev (Unterstüt-
zungs-Auszüge 1857, 502).4 S pomočjo donacij iz mest, med katerimi so
bila Altenburg, Bremen, Berlin, Hannover, Leiden na Nizozemskem in
Stettin (današnji Szczecin na Poljskem), se je dolg občutno zmanjšal, in
sicer na 3.700 goldinarjev za stavbo in 2500 goldinarjev za pokopališče.
Leta 1859 je število članov padlo na 242 (Unterstützungs-Auszüge 1859,
521),5 toda krog donatorjev se je do istega leta razširil in je zajemal me
sta Bruselj, Altenburg, Hannover, Gotha, Königsberg, Stettin, Leipzig,
Berlin, Kiel, Leiden, poleg njih pa tudi sam centralni upravni odbor. Pri
tem pa ljubljanska cerkev ni bila zgolj prejemnica, ampak je tudi sama
2 EZA 200/1/4239.
3 Današnja vrednost bi – grobo preračunano – znašala okoli 82.000 evrov, če 1 goldinar
okrog leta 1850 znaša približno 13 evrov 80 centov.
4 EZA 200/1/4239. V zgornji referenci v oklepaju in tudi vseh naslednjih iz Unterstüt-
zungs-Auszüge letnici ne sledi številka strani, temveč številka, pod katero se v navedeni
izdaji navaja cerkvena občina.
5 EZA 200/1/4239.
197
in 50 odstotki, medtem ko se je skupno število anglikancev vselej gibalo
od 10 do 20 vernikov. V prvih desetletjih obstoja cerkvene občine je imel
zelo pomembno vlogo trgovec Gustav Heimann (1809–1870), po rodu
iz Turingije, član predsedstva cerkvene občine in njen velik dobrotnik.
Pred letom 1851, ko so zgradili svojo cerkev, so se ljubljanski evangeličani
srečevali v njegovi hiši. On je tudi kupil zemljišče za cerkveno stavbo,
potem ko jim je z dekretom leta 1850 bilo dovoljeno ustanoviti samo
stojno cerkveno občino. Heimann je vodil intenzivno korespondenco z
GAW, še posebej s številnimi člani centralnega upravnega odbora, več
pisem pa je poslal tudi drugim osebam, povezanim z GAW, v katerih je
najpogosteje tožil o dominaciji katolištva in njegovem vplivu v Ljubljani
(gl. npr. Heimann 1857).2 V svojih pismih je Heimann pogosto omenjal
tudi reformacijo 16. stoletja v Ljubljani in celotni regiji, vključno z nje-
nimi reformatorji (Primož Trubar, Paul Wiener).
GAW je veliko pomagal pri izgradnji ljubljanske evangeličanske
cerkve. Ko je bila l. 1851 zgrajena, je občina imela že 332 članov. Leta
1855 so odprli tudi evangeličansko šolo. Prvi ohranjeni pisni kontakt
z GAW je iz leta 1857, ko je GAW pomagal odplačati dolg približno
6000 goldinarjev,3 ki je nastal ob izgradnji cerkve. Cerkvena občina je
kupila tudi lastno pokopališče za dodatnih 5000 goldinarjev (Unterstüt-
zungs-Auszüge 1857, 502).4 S pomočjo donacij iz mest, med katerimi so
bila Altenburg, Bremen, Berlin, Hannover, Leiden na Nizozemskem in
Stettin (današnji Szczecin na Poljskem), se je dolg občutno zmanjšal, in
sicer na 3.700 goldinarjev za stavbo in 2500 goldinarjev za pokopališče.
Leta 1859 je število članov padlo na 242 (Unterstützungs-Auszüge 1859,
521),5 toda krog donatorjev se je do istega leta razširil in je zajemal me
sta Bruselj, Altenburg, Hannover, Gotha, Königsberg, Stettin, Leipzig,
Berlin, Kiel, Leiden, poleg njih pa tudi sam centralni upravni odbor. Pri
tem pa ljubljanska cerkev ni bila zgolj prejemnica, ampak je tudi sama
2 EZA 200/1/4239.
3 Današnja vrednost bi – grobo preračunano – znašala okoli 82.000 evrov, če 1 goldinar
okrog leta 1850 znaša približno 13 evrov 80 centov.
4 EZA 200/1/4239. V zgornji referenci v oklepaju in tudi vseh naslednjih iz Unterstüt-
zungs-Auszüge letnici ne sledi številka strani, temveč številka, pod katero se v navedeni
izdaji navaja cerkvena občina.
5 EZA 200/1/4239.
197
