Page 203 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 203
ANGELA ILIĆ
2. 2 Maribor
Protestanti so se v spodnještajerski Maribor priseljevali iz različnih
krajev z nemškega govornega področja. Velik delež med njimi so tvorili
trgovci, toda pozneje, ko se je gradila Južna železnica, je prišlo do večjega
priliva delavcev. Prvi vlak je skozi Maribor pripeljal leta 1846, v sosednjih
Studencih pa so leta 1863 odprli delavnico Južne železnice, ki je imela
približno 1000 zaposlenih. Iz seznama članov cerkvene občine za leta
1874–76 je razvidno, da izmed 200 v glavnem nemških članov ni bilo
praktično nikogar, ki bi bil rojen v Mariboru (Evangeličanska cerkvena
občina Maribor 1874–1876).17
Kot podružnica graške cerkve je evangeličanska cerkvena občina v
Mariboru obstajala že od leta 1823. Prvo pismo, ki so ga poslali GAW,
je datirano leta 1860. Že takoj po osnovanju cerkvene občine so namreč
pričeli načrtovati izgradnjo cerkvene stavbe in ko so namere dozorele, so
se za pomoč obrnili na GAW. Leta 1862 je bilo tudi že jasno, da bo cer-
kvena občina potrebovala svojega lastnega duhovnika, saj je bil Gradec
predaleč, tako da duhovnik, ki je prihajal iz Gradca v Maribor, sčasoma
ni več zmogel opravljati vsega potrebnega (Unterstützungs-Auszüge 1862,
456).18 Istega leta se je cerkvena občina Maribor skupaj s svojo podružni-
co na Ptuju osamosvojila od graške cerkvene občine, naslednje leto pa
je že sledil tudi nakup zemljišča za načrtovano cerkev. V tistem času so
se za bogoslužje srečevali v najetih prostorih, za kar so leta 1862 prejeli
denarno podporo od holsteinskega upravnega odbora GAW (Unterstüt-
zungs-Auszüge 1863, 471).19 Leta 1864 je mariborska cerkvena občina20
pripadala dunajski AV superintendenturi in tržaškem senioratu (skupaj s
Trstom, Gorico in Benetkami), imela pa je 65 vernikov (Unterstützungs-
-Auszüge 1864, 519).21 Tega leta so ustanovili mariborsko podružnico
GAW (Schroll in prezbiterij 1865, 2).22 Leta 1865 je cerkvena občina
17 PAM 1846, K75.
18 EZA 200/1/4612.
19 EZA 200/1/4612.
20 V začetku se je osamosvojena cerkvena občina imenovala Maribor-Ptuj, vendar so
Ptuj v nazivu kmalu začeli opuščati.
21 EZA 200/1/4612.
22 EZA 200/1/4612.
201
2. 2 Maribor
Protestanti so se v spodnještajerski Maribor priseljevali iz različnih
krajev z nemškega govornega področja. Velik delež med njimi so tvorili
trgovci, toda pozneje, ko se je gradila Južna železnica, je prišlo do večjega
priliva delavcev. Prvi vlak je skozi Maribor pripeljal leta 1846, v sosednjih
Studencih pa so leta 1863 odprli delavnico Južne železnice, ki je imela
približno 1000 zaposlenih. Iz seznama članov cerkvene občine za leta
1874–76 je razvidno, da izmed 200 v glavnem nemških članov ni bilo
praktično nikogar, ki bi bil rojen v Mariboru (Evangeličanska cerkvena
občina Maribor 1874–1876).17
Kot podružnica graške cerkve je evangeličanska cerkvena občina v
Mariboru obstajala že od leta 1823. Prvo pismo, ki so ga poslali GAW,
je datirano leta 1860. Že takoj po osnovanju cerkvene občine so namreč
pričeli načrtovati izgradnjo cerkvene stavbe in ko so namere dozorele, so
se za pomoč obrnili na GAW. Leta 1862 je bilo tudi že jasno, da bo cer-
kvena občina potrebovala svojega lastnega duhovnika, saj je bil Gradec
predaleč, tako da duhovnik, ki je prihajal iz Gradca v Maribor, sčasoma
ni več zmogel opravljati vsega potrebnega (Unterstützungs-Auszüge 1862,
456).18 Istega leta se je cerkvena občina Maribor skupaj s svojo podružni-
co na Ptuju osamosvojila od graške cerkvene občine, naslednje leto pa
je že sledil tudi nakup zemljišča za načrtovano cerkev. V tistem času so
se za bogoslužje srečevali v najetih prostorih, za kar so leta 1862 prejeli
denarno podporo od holsteinskega upravnega odbora GAW (Unterstüt-
zungs-Auszüge 1863, 471).19 Leta 1864 je mariborska cerkvena občina20
pripadala dunajski AV superintendenturi in tržaškem senioratu (skupaj s
Trstom, Gorico in Benetkami), imela pa je 65 vernikov (Unterstützungs-
-Auszüge 1864, 519).21 Tega leta so ustanovili mariborsko podružnico
GAW (Schroll in prezbiterij 1865, 2).22 Leta 1865 je cerkvena občina
17 PAM 1846, K75.
18 EZA 200/1/4612.
19 EZA 200/1/4612.
20 V začetku se je osamosvojena cerkvena občina imenovala Maribor-Ptuj, vendar so
Ptuj v nazivu kmalu začeli opuščati.
21 EZA 200/1/4612.
22 EZA 200/1/4612.
201
