Page 204 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 204
ŠTUDIJSKI VEČERI
dobila svojega duhovnika, Ernsta Schrolla, štela pa je 84 vernikov. Stroški
so se z vzdrževanjem lastnega duhovnika precej zvišali, toda verniki so
si bili edini v nameri, da v mestu, kjer je imela Rimskokatoliška cerkev
močan vpliv, ustvarijo center za vse protestante, živeče v Mariboru in
široko naokoli. Lavantinska škofija, ki je od leta 1859 imela svoj sedež
v Mariboru, je postajala jezikovno čedalje bolj slovenska, medtem ko
je evangeličanska cerkvena občina uporabljala izključno nemški jezik.
Ptujska cerkvena občina, podružnica mariborske, je bila osnova-
na leta 1862 in že dve leti kasneje so premogli kapelo in pokopališče
(Unterstützungs-Auszüge 1864, 519).23 Za svoja srečevanja so prostore
najemali (Schroll in prezbiterij 1865, 2)24 in leta 1865 šteli 18 vernikov.
Tako je imela mariborska cerkvena občina s svojimi podružnicami
leta 1866 skupaj 150 vernikov, od teh sta bili dve tretjini tujcev, 70 članov
pa je vplačevalo članarino (Unterstützungs-Auszüge 1866, 521).25 Leta
1867 so bili med donatorji GAW, ki so nabirali za graditev cerkvene
stavbe, Hamburg, nizozemski Leiden, Mediasch na Sedmograškem,
Dresden, Frankfurt na Majni, Stuttgart in Münster. Leta 1868 je bila
dokončana zunanjost cerkvene stavbe, 1. avgusta 1869 pa so jo svečano
odprli. Gradbena dela so ustvarila precejšen dolg, namreč 2710 goldi-
narjev in 34 krajcarjev (pribl. 37.6000 evrov). Leta 1874 je kot duhovnik
prišel dr. Julius Kolatschek (1829–1900), ki je bil že seznanjen ne le s
situacijo evangeličanskih cerkva v regiji, temveč tudi z delom Društva
Gustav Adolf, saj je leta 1869 objavil študijo o delu avstrijskega GAW
(Kolatschek 1869).
Do leta 1874 je cerkvena občina zrasla na 200 članov, toda že na
slednje leto se je izkazalo, da jih premore dejansko le 118. Za relativno
majhno cerkveno občino, ki je bila hkrati finančno šibka, je bilo dolgov
veliko. Dodatno oviro je predstavljal sodni proces, zaradi katerega občina
ni mogla prejeti zapuščine dr. Friedricha Gereckeja, ki je ob svoji smrti
leta 1873 cerkveni občini zapustil precejšnjo vsoto. Šele več let pozneje
je prejela zgolj manjši del zapuščinske vsote. V takšnih okoliščinah so
iz Maribora redno pisali pisma inozemskim bratom in sestram v veri in
23 EZA 200/1/4612.
24 EZA 200/1/4612.
25 EZA 200/1/4612.
202
dobila svojega duhovnika, Ernsta Schrolla, štela pa je 84 vernikov. Stroški
so se z vzdrževanjem lastnega duhovnika precej zvišali, toda verniki so
si bili edini v nameri, da v mestu, kjer je imela Rimskokatoliška cerkev
močan vpliv, ustvarijo center za vse protestante, živeče v Mariboru in
široko naokoli. Lavantinska škofija, ki je od leta 1859 imela svoj sedež
v Mariboru, je postajala jezikovno čedalje bolj slovenska, medtem ko
je evangeličanska cerkvena občina uporabljala izključno nemški jezik.
Ptujska cerkvena občina, podružnica mariborske, je bila osnova-
na leta 1862 in že dve leti kasneje so premogli kapelo in pokopališče
(Unterstützungs-Auszüge 1864, 519).23 Za svoja srečevanja so prostore
najemali (Schroll in prezbiterij 1865, 2)24 in leta 1865 šteli 18 vernikov.
Tako je imela mariborska cerkvena občina s svojimi podružnicami
leta 1866 skupaj 150 vernikov, od teh sta bili dve tretjini tujcev, 70 članov
pa je vplačevalo članarino (Unterstützungs-Auszüge 1866, 521).25 Leta
1867 so bili med donatorji GAW, ki so nabirali za graditev cerkvene
stavbe, Hamburg, nizozemski Leiden, Mediasch na Sedmograškem,
Dresden, Frankfurt na Majni, Stuttgart in Münster. Leta 1868 je bila
dokončana zunanjost cerkvene stavbe, 1. avgusta 1869 pa so jo svečano
odprli. Gradbena dela so ustvarila precejšen dolg, namreč 2710 goldi-
narjev in 34 krajcarjev (pribl. 37.6000 evrov). Leta 1874 je kot duhovnik
prišel dr. Julius Kolatschek (1829–1900), ki je bil že seznanjen ne le s
situacijo evangeličanskih cerkva v regiji, temveč tudi z delom Društva
Gustav Adolf, saj je leta 1869 objavil študijo o delu avstrijskega GAW
(Kolatschek 1869).
Do leta 1874 je cerkvena občina zrasla na 200 članov, toda že na
slednje leto se je izkazalo, da jih premore dejansko le 118. Za relativno
majhno cerkveno občino, ki je bila hkrati finančno šibka, je bilo dolgov
veliko. Dodatno oviro je predstavljal sodni proces, zaradi katerega občina
ni mogla prejeti zapuščine dr. Friedricha Gereckeja, ki je ob svoji smrti
leta 1873 cerkveni občini zapustil precejšnjo vsoto. Šele več let pozneje
je prejela zgolj manjši del zapuščinske vsote. V takšnih okoliščinah so
iz Maribora redno pisali pisma inozemskim bratom in sestram v veri in
23 EZA 200/1/4612.
24 EZA 200/1/4612.
25 EZA 200/1/4612.
202
