Page 223 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 223
BOŽIDAR DEBENJAK
vira, imenovanega Q, ter še vsak iz svojega posebnega vira. Drugačno
zbirko logijev je imel med viri pisec evangelija po Janezu. Tem zbirkam
po strukturi podobna se je ohranila v grških odlomkih in v koptskem
prevodu kot evangelij po Tomažu, imenovanem Dvojček.
V času med Jezusovim odhodom in zapisom evangelijev se je med
učenci marsikaj zgodilo, med drugim v odnosu Jezusovih učencev do
ostalega judovstva. Začenja se tudi čas razlaganja Jezusovega nauka, pri
tem pa nastajajo v različnih okoljih različni evangeliji, kar nekaj deset,
od katerih so potem štirje postali kanonični. Iz Jezusovega nauka, pri-
povedovanega v aramejščini, so postopoma nastala besedila v grščini.
Na delu so torej bili tako prevajalci kot redaktorji. Marsikaj motečega je
bilo pri tem odstranjeno. Hans Küng opozarja: »Po stališču današnjega
raziskovanja ne more biti več nikakor vprašljivo, da so imele ženske ne
le v krogu Jezusovih učencev, temveč tudi v prakrščanstvu znatno po-
membnejšo vlogo, kot se to neposredno izraža v novozaveznih virih.«
In dalje: »Kako daleč so seveda bile ženske v zgodnjekrščanski občini
pri tem dejavne celo kot karizmatične potujoče pridigarke, se lahko le
domneva.« (Küng [1994] 2007, 110.) A to ni trajalo dolgo. Tradicija,
prevzeta iz judovstva, je bila patriarhalna in tudi v helenističnem svetu
so dominirali moški. Odnos do žensk se je zaostroval, kar potrjuje tudi
grozljivka iz Aleksandrije, ko je fanatična krščanska drhal filozofinjo Hi-
patijo živo raztrgala. Ob tem stopnjevanju patriarhalizma so bile moteče
tudi Jezusove učenke, medtem ko so bile ženske v priznanih »ženskih«
vlogah deležne pohval. Zato ni čudno, da so od stavkov o učenkah ostali
samo še zabrisani opisi, ki jih je bilo potem pri razlaganju evangelijev
moč tolmačiti na različne načine. Ob prevodu Biblije v latinščino so
maskulinizirali tudi kako Pavlovo učenko, Küng denimo omenja Junijo,
ki je v Vulgati postala moški z imenom Junias (Küng [1994] 2007, 158).
Za nadaljnji razvoj daje zanimivo pričevanje Papias, ki takole našteva
in karakterizira ženske iz evangelijev (oštevilčenje naše):
1. Marija, Gospodova mati;
2. Marija, žena Kleopa ali Alfeja, ki je bila mati episkopa in apostola
Jakoba, Simona in prav tako Jožefa;
3. Marija Saloma, žena Zebedeja in mati evangelista Janeza ter Jakoba;
4. Marija Magdalena.
221
vira, imenovanega Q, ter še vsak iz svojega posebnega vira. Drugačno
zbirko logijev je imel med viri pisec evangelija po Janezu. Tem zbirkam
po strukturi podobna se je ohranila v grških odlomkih in v koptskem
prevodu kot evangelij po Tomažu, imenovanem Dvojček.
V času med Jezusovim odhodom in zapisom evangelijev se je med
učenci marsikaj zgodilo, med drugim v odnosu Jezusovih učencev do
ostalega judovstva. Začenja se tudi čas razlaganja Jezusovega nauka, pri
tem pa nastajajo v različnih okoljih različni evangeliji, kar nekaj deset,
od katerih so potem štirje postali kanonični. Iz Jezusovega nauka, pri-
povedovanega v aramejščini, so postopoma nastala besedila v grščini.
Na delu so torej bili tako prevajalci kot redaktorji. Marsikaj motečega je
bilo pri tem odstranjeno. Hans Küng opozarja: »Po stališču današnjega
raziskovanja ne more biti več nikakor vprašljivo, da so imele ženske ne
le v krogu Jezusovih učencev, temveč tudi v prakrščanstvu znatno po-
membnejšo vlogo, kot se to neposredno izraža v novozaveznih virih.«
In dalje: »Kako daleč so seveda bile ženske v zgodnjekrščanski občini
pri tem dejavne celo kot karizmatične potujoče pridigarke, se lahko le
domneva.« (Küng [1994] 2007, 110.) A to ni trajalo dolgo. Tradicija,
prevzeta iz judovstva, je bila patriarhalna in tudi v helenističnem svetu
so dominirali moški. Odnos do žensk se je zaostroval, kar potrjuje tudi
grozljivka iz Aleksandrije, ko je fanatična krščanska drhal filozofinjo Hi-
patijo živo raztrgala. Ob tem stopnjevanju patriarhalizma so bile moteče
tudi Jezusove učenke, medtem ko so bile ženske v priznanih »ženskih«
vlogah deležne pohval. Zato ni čudno, da so od stavkov o učenkah ostali
samo še zabrisani opisi, ki jih je bilo potem pri razlaganju evangelijev
moč tolmačiti na različne načine. Ob prevodu Biblije v latinščino so
maskulinizirali tudi kako Pavlovo učenko, Küng denimo omenja Junijo,
ki je v Vulgati postala moški z imenom Junias (Küng [1994] 2007, 158).
Za nadaljnji razvoj daje zanimivo pričevanje Papias, ki takole našteva
in karakterizira ženske iz evangelijev (oštevilčenje naše):
1. Marija, Gospodova mati;
2. Marija, žena Kleopa ali Alfeja, ki je bila mati episkopa in apostola
Jakoba, Simona in prav tako Jožefa;
3. Marija Saloma, žena Zebedeja in mati evangelista Janeza ter Jakoba;
4. Marija Magdalena.
221
