Page 226 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 226
ŠTUDIJSKI VEČERI
oboževanemu rabiju niso samo stregle, temveč so mu tudi pomagale z
ustreznimi sredstvi. (Ben-Chorin [1967] 1977, 98)
Še bolj različno teologijo ponuja Evangelij po Janezu. V njem od
učenk najdemo samo Marijo Magdaleno. In edino tu so pod križem tri
ženske: mati Marija, njena sestra Marija Klopajeva in Marija Magdalena.
Jezus tu stori do matere poslednjo človeško dolžnost: določi tam navzo-
čega učenca, da naj namesto njega opravlja sinovske dolžnosti. Pri vseh
treh ženskah ta evangelij napeljuje na domnevo, da gre za žalovalke iz
družinskega kroga: tu so mati, teta in družica.
Opis pri sinoptikih je drugačen: tisti, ki stojijo najbliže trem križem,
slišijo Jezusove krike, a tako slabo, da jih narobe razumejo (Mt 27,47);
vsi, ki so Križanemu blizu, pa gledajo iz oddaljenosti (Mk 15,40; Mt
27,55; Lk 23,49).
Med tistimi, ki gledajo od daleč, so tudi »Marija Magdalena in Marija,
mati Jakobova in Jožefova, ter mati Zebedejevih sinov« (Mt 27,56), oziro-
ma, kot beremo pri Marku, so bile med ženskami, »ki so gledale od daleč«,
»Marija Magdalena, Marija, mati Jakoba Mlajšega in Jozeja, ter Saloma«
(Mk 15,40), ki so ga spremljale že iz Galileje (Mt 27,55; Mk 15,41; Lk 23,49).
Opazovalke pokopa so: »Marija Magdalena« (Mt 27,61; Mk 15,47)
»in ona druga Marija« (Mt 27,61), namreč »Marija, Jozejeva mati« (Mk
15,47) ali zbirno »žene, ki so prišle z Jezusom iz Galileje« (Lk 23,55).
Priče praznega groba so: »Marija Magdalena« (Mt 28,1; Mk 16,1; Lk
24,10), »ona druga Marija« (Mt 28,1) oz. »Marija, Jakobova mati« (Mk
16,1) oz. »Marija Jakobova« (Lk 24,10), Saloma (Mk 16,1), Ivana (Lk
24,10) »in z njimi še druge žene« (Lk 24,10). Njim je tudi povedano, da
je Križani vstal od mrtvih, in naročeno, naj to sporoče učencem.
3
Med naštetimi ni Marije iz Betanije, sestre Lazarja in Marte; naštete
pa so druge Jezusove spremljevalke in učenke. O večini od njih zvemo
samo, kako so reagirale ob križanju in vstajenju. Samo o dveh pa zvemo
še več: o Salomi in o Mariji Magdaleni. Najprej se posvetimo Salomi.
Zaradi vzporednice Mt 27,56 z Mk 15,40 je nastala domneva, da je
Saloma identična z »materjo Zebedejevih sinov«. Ker pa imamo v zgod
224
oboževanemu rabiju niso samo stregle, temveč so mu tudi pomagale z
ustreznimi sredstvi. (Ben-Chorin [1967] 1977, 98)
Še bolj različno teologijo ponuja Evangelij po Janezu. V njem od
učenk najdemo samo Marijo Magdaleno. In edino tu so pod križem tri
ženske: mati Marija, njena sestra Marija Klopajeva in Marija Magdalena.
Jezus tu stori do matere poslednjo človeško dolžnost: določi tam navzo-
čega učenca, da naj namesto njega opravlja sinovske dolžnosti. Pri vseh
treh ženskah ta evangelij napeljuje na domnevo, da gre za žalovalke iz
družinskega kroga: tu so mati, teta in družica.
Opis pri sinoptikih je drugačen: tisti, ki stojijo najbliže trem križem,
slišijo Jezusove krike, a tako slabo, da jih narobe razumejo (Mt 27,47);
vsi, ki so Križanemu blizu, pa gledajo iz oddaljenosti (Mk 15,40; Mt
27,55; Lk 23,49).
Med tistimi, ki gledajo od daleč, so tudi »Marija Magdalena in Marija,
mati Jakobova in Jožefova, ter mati Zebedejevih sinov« (Mt 27,56), oziro-
ma, kot beremo pri Marku, so bile med ženskami, »ki so gledale od daleč«,
»Marija Magdalena, Marija, mati Jakoba Mlajšega in Jozeja, ter Saloma«
(Mk 15,40), ki so ga spremljale že iz Galileje (Mt 27,55; Mk 15,41; Lk 23,49).
Opazovalke pokopa so: »Marija Magdalena« (Mt 27,61; Mk 15,47)
»in ona druga Marija« (Mt 27,61), namreč »Marija, Jozejeva mati« (Mk
15,47) ali zbirno »žene, ki so prišle z Jezusom iz Galileje« (Lk 23,55).
Priče praznega groba so: »Marija Magdalena« (Mt 28,1; Mk 16,1; Lk
24,10), »ona druga Marija« (Mt 28,1) oz. »Marija, Jakobova mati« (Mk
16,1) oz. »Marija Jakobova« (Lk 24,10), Saloma (Mk 16,1), Ivana (Lk
24,10) »in z njimi še druge žene« (Lk 24,10). Njim je tudi povedano, da
je Križani vstal od mrtvih, in naročeno, naj to sporoče učencem.
3
Med naštetimi ni Marije iz Betanije, sestre Lazarja in Marte; naštete
pa so druge Jezusove spremljevalke in učenke. O večini od njih zvemo
samo, kako so reagirale ob križanju in vstajenju. Samo o dveh pa zvemo
še več: o Salomi in o Mariji Magdaleni. Najprej se posvetimo Salomi.
Zaradi vzporednice Mt 27,56 z Mk 15,40 je nastala domneva, da je
Saloma identična z »materjo Zebedejevih sinov«. Ker pa imamo v zgod
224
