Page 224 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 224
ŠTUDIJSKI VEČERI
Te štiri najdemo v evangeliju. Jakob, Juda in Jožef so bili sinovi Gos-
podove tete. Prav tako sta bila Jakob in Janez sinova druge Gospodove
tete. Marija, mati mlajšega Jakoba in Jožefa, žena Alfeja, ki jo Janez
imenuje »Kleopova«, bodisi zaradi očeta, zaradi družinskega sorodstva
ali iz kakega drugega razloga, je bila sestra Marije, Gospodove matere.
Marija Saloma je bila tako imenovana bodisi zaradi svojega moža ali
zaradi svoje vasi. To isto Marijo nekateri imenujejo Kleopova, ker je
imela dva moža. (Berger in Nord [1999] 2015, 938)
Ta opis je seveda apokrifen. Razložiti hoče vlogo teh štirih ženskih oseb
s podmeno sorodstvenih razmerij. Iz Salome je postala »Marija Saloma«,
bila naj bi identična s kanonično »materjo Zebedejevih sinov Janeza in
Jakoba«, medtem ko imamo v starokrščanski literaturi za Salomo pov-
sem druga pričevanja. V kanoničnih evangelijih navedena »Marija, mati
Jakoba in Jozeja (ali Jožefa)« dobi tu še tretjega sina Simona in je hkrati
še iz Janezovega evangelija znana Klopajeva žena, sestra Jezusove matere.
(Po Evzebiju je nasprotno Kleofas ali Klopa Jožefov brat.) Edino Marija
Magdalena ostane brez dodatkov. Papias se je okoli leta 110 trudil zbrati
vsa še živa pričevanja; gornji opis kaže, da je bil spomin na Jezusove učenke
že izpodrinjen.
2
In vendar so sledovi ostali. Najdemo jih tako v kanoničnih besedilih
kot v apokrifih Novega testamenta in spisih apostolskih očetov. Najprej
si oglejmo kanonične evangelije.
Kanonizirani trije sinoptični evangeliji omenjajo poimensko vsaj štiri
nedvoumne učenke. Te so:
1. Marija Magdalska (grško Maria he Magdalene, kar Luther prevaja
z Maria von Magdala); nastopa v vseh štirih kanoničnih evangelijih;
2. Saloma; poudarjeno se navaja pri Marku (Mk 15,40, 16,1–8);
3. Marija mati Jakoba in Jozeja (ali Jožefa): »Marija mati Jakoba Mlaj-
šega in Jozeja« (Mk 15,40), »Marija, Jozejeva mati« (Mk 16,1), »Marija,
mati Jakoba in Jožefa« (Mt 27,56), »ona druga Marija« (Mt 27,61 in 28,1),
»Marija Jakobova« (Lk 24,10);
4. Ivana (Ioanna), žena Herodovega oskrbnika Huzaja, se dvakrat
omenja (Lk 8,3, 24,10);
222
Te štiri najdemo v evangeliju. Jakob, Juda in Jožef so bili sinovi Gos-
podove tete. Prav tako sta bila Jakob in Janez sinova druge Gospodove
tete. Marija, mati mlajšega Jakoba in Jožefa, žena Alfeja, ki jo Janez
imenuje »Kleopova«, bodisi zaradi očeta, zaradi družinskega sorodstva
ali iz kakega drugega razloga, je bila sestra Marije, Gospodove matere.
Marija Saloma je bila tako imenovana bodisi zaradi svojega moža ali
zaradi svoje vasi. To isto Marijo nekateri imenujejo Kleopova, ker je
imela dva moža. (Berger in Nord [1999] 2015, 938)
Ta opis je seveda apokrifen. Razložiti hoče vlogo teh štirih ženskih oseb
s podmeno sorodstvenih razmerij. Iz Salome je postala »Marija Saloma«,
bila naj bi identična s kanonično »materjo Zebedejevih sinov Janeza in
Jakoba«, medtem ko imamo v starokrščanski literaturi za Salomo pov-
sem druga pričevanja. V kanoničnih evangelijih navedena »Marija, mati
Jakoba in Jozeja (ali Jožefa)« dobi tu še tretjega sina Simona in je hkrati
še iz Janezovega evangelija znana Klopajeva žena, sestra Jezusove matere.
(Po Evzebiju je nasprotno Kleofas ali Klopa Jožefov brat.) Edino Marija
Magdalena ostane brez dodatkov. Papias se je okoli leta 110 trudil zbrati
vsa še živa pričevanja; gornji opis kaže, da je bil spomin na Jezusove učenke
že izpodrinjen.
2
In vendar so sledovi ostali. Najdemo jih tako v kanoničnih besedilih
kot v apokrifih Novega testamenta in spisih apostolskih očetov. Najprej
si oglejmo kanonične evangelije.
Kanonizirani trije sinoptični evangeliji omenjajo poimensko vsaj štiri
nedvoumne učenke. Te so:
1. Marija Magdalska (grško Maria he Magdalene, kar Luther prevaja
z Maria von Magdala); nastopa v vseh štirih kanoničnih evangelijih;
2. Saloma; poudarjeno se navaja pri Marku (Mk 15,40, 16,1–8);
3. Marija mati Jakoba in Jozeja (ali Jožefa): »Marija mati Jakoba Mlaj-
šega in Jozeja« (Mk 15,40), »Marija, Jozejeva mati« (Mk 16,1), »Marija,
mati Jakoba in Jožefa« (Mt 27,56), »ona druga Marija« (Mt 27,61 in 28,1),
»Marija Jakobova« (Lk 24,10);
4. Ivana (Ioanna), žena Herodovega oskrbnika Huzaja, se dvakrat
omenja (Lk 8,3, 24,10);
222
