Page 72 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 72
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
tudi takova znameinja se zgod iti, katera se ne mogo poprej vejditi, temuč
ona se naglu pergode inu semkai prido zuper vso kunšt ter pratik, kakor
tu merkneinje h timu čassu, kadar je Christus na križi vissil. Zakai ta
kunšt deržy v sebi, de tu merkneinje na sonc i se more zgoditi v začetku
te lunæ, kadar se ta mesec začne inu ta luna nov a postane. Kadar se onu
pag zgody v polni luni, kakor ta isti krat, ali na enim drugim dnevi v
luni, taku tu istu nej po naturi. Zatu je takovu merknen je enu sussebnu
veliku čudu bilu. Aku my uže timu glih nejsmo vidili, taku se vsaj more
onu cilu skoraj zgoditi inu my smo le-tu lejtu, ker je minilu, veliku druzih
čudnih ričy vidili, kateru je vse nenavadnu inu čudnu, kakor de bi ena
mavra okuli sonca imejla ijti, de se tu sonce dily inu veliku sonc bode
videnu [poudaril J. V.] etc. (Trubar [1595] 2015b, 38.)
Za tekstnokritično določitev verjetnih prevodnih virov Trubarjeve
Hišne postile je bolj kot zgoraj komentirana pomembna pasaža v kurzivi:
»le-tu lejtu, ker je minilu, veliku druzih čudnih ričy vidili, kateru je vse
nenavadnu inu čudnu, kakor de bi ena mavra okuli sonca imejla ijti, de se
tu sonce dily inu veliku sonc bode videnu«. Luther je namreč tako opisal
optično-astronomski pojav parhelij (pasonce), pri katerem nastanejo
svetle točke na nebu (mavrica), pogosto na svetlečem obroču okoli sonca.
Upodobitev treh sonc je Luther morda lahko videl v Nürnberški kro-
niki Hartmanna Schedela (1440–1514), izdani leta 1493. Prvi izčrpnejši
opis parhelija (podoben Luthrovemu) je podal leta 1534 duhovni oče
hutteritov Jakob Hutter, ki je fenomen opazoval v kraju Hustopeče na
Moravskem leto poprej (1533). Hkrati omenjeni opis tudi razkriva, iz
katere tedanje nemške izdaje Hišne postile je morda črpal Trubar.
To sta verjetno bili bodisi augsburška izdaja iz leta 1545 bodisi nürn
berška iz leta 1549, morda ponatisi slednje iz let 1554, 1561 ali 1564, saj
je v njej tedaj neznani parhelij opisan takole: »Und wir haben dise jar
uber vil andere wunderliche dinge gesehen, welches alles ungewönlich
unt seltzam ist. Als das ein Regenbog umb die Sonne gehen sol, das die
Sonne sich gleich teylen und vil Sonnen gesehen werden.«28 »In v tem
letu, ki je za nami, smo videli veliko čudnih reči, katere so vse neobičaj-
ne in nenavadne. Kakor da bi mavrica okoli sonca šla, sonce se deli in
28 Luther 1545, V; Luther 1549, VI; Luther 1552a, V; Luther 1561, VI; Luther 1564, VI.
70
tudi takova znameinja se zgod iti, katera se ne mogo poprej vejditi, temuč
ona se naglu pergode inu semkai prido zuper vso kunšt ter pratik, kakor
tu merkneinje h timu čassu, kadar je Christus na križi vissil. Zakai ta
kunšt deržy v sebi, de tu merkneinje na sonc i se more zgoditi v začetku
te lunæ, kadar se ta mesec začne inu ta luna nov a postane. Kadar se onu
pag zgody v polni luni, kakor ta isti krat, ali na enim drugim dnevi v
luni, taku tu istu nej po naturi. Zatu je takovu merknen je enu sussebnu
veliku čudu bilu. Aku my uže timu glih nejsmo vidili, taku se vsaj more
onu cilu skoraj zgoditi inu my smo le-tu lejtu, ker je minilu, veliku druzih
čudnih ričy vidili, kateru je vse nenavadnu inu čudnu, kakor de bi ena
mavra okuli sonca imejla ijti, de se tu sonce dily inu veliku sonc bode
videnu [poudaril J. V.] etc. (Trubar [1595] 2015b, 38.)
Za tekstnokritično določitev verjetnih prevodnih virov Trubarjeve
Hišne postile je bolj kot zgoraj komentirana pomembna pasaža v kurzivi:
»le-tu lejtu, ker je minilu, veliku druzih čudnih ričy vidili, kateru je vse
nenavadnu inu čudnu, kakor de bi ena mavra okuli sonca imejla ijti, de se
tu sonce dily inu veliku sonc bode videnu«. Luther je namreč tako opisal
optično-astronomski pojav parhelij (pasonce), pri katerem nastanejo
svetle točke na nebu (mavrica), pogosto na svetlečem obroču okoli sonca.
Upodobitev treh sonc je Luther morda lahko videl v Nürnberški kro-
niki Hartmanna Schedela (1440–1514), izdani leta 1493. Prvi izčrpnejši
opis parhelija (podoben Luthrovemu) je podal leta 1534 duhovni oče
hutteritov Jakob Hutter, ki je fenomen opazoval v kraju Hustopeče na
Moravskem leto poprej (1533). Hkrati omenjeni opis tudi razkriva, iz
katere tedanje nemške izdaje Hišne postile je morda črpal Trubar.
To sta verjetno bili bodisi augsburška izdaja iz leta 1545 bodisi nürn
berška iz leta 1549, morda ponatisi slednje iz let 1554, 1561 ali 1564, saj
je v njej tedaj neznani parhelij opisan takole: »Und wir haben dise jar
uber vil andere wunderliche dinge gesehen, welches alles ungewönlich
unt seltzam ist. Als das ein Regenbog umb die Sonne gehen sol, das die
Sonne sich gleich teylen und vil Sonnen gesehen werden.«28 »In v tem
letu, ki je za nami, smo videli veliko čudnih reči, katere so vse neobičaj-
ne in nenavadne. Kakor da bi mavrica okoli sonca šla, sonce se deli in
28 Luther 1545, V; Luther 1549, VI; Luther 1552a, V; Luther 1561, VI; Luther 1564, VI.
70
