Page 67 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 67
JONATAN VINKLER
Zadnjič je bil tu nekdo od reda pridigarjev, ta je bil dobro podkovan
v teologiji in je bil spekulativna glava in je imel veliko pokroviteljev.
Mož se imenuje gospod Jurij. Od kraja je živel v Halleju, potlej je
prišel sem in je pridigal dobrega pol leta, tako da je v svojih pridigah
nabadal vse ljudi na vile, tudi kneza in njegove vazale. Toda pri pijači
je bil tovariški in je pil s kumpani polovične in cele. A vselej, kadar je
prej ta večer pil z nami, je drugo jutro pridigal od nas, rekoč: »Tako
posedevajo magistri [profesorji teologije] na ti univerzi po cele noči
s svojimi pajdaši in pijejo in igrajo in delajo neumnosti. In namesto
da bi one odgovarjali od takih reči, še sami začenjajo.« S tem me je
spravil večkrat v nejevoljo in sem bil jezen na njega in sem premiš-
ljeval, kako bi se mogel znesti nad njim. A nisem se mogel domisliti,
kako bi naredil. Enkrat pa mi je eden povedal, kako hodi ta pridigar
ponoči k eni ženski, da jo podse jemlje in spi pri njej. In jaz, ko sem
to slišal, sem vzel en bart nekaj tovarišev, ki stanujejo v kolegiju, in
smo šli okoli desete ure do tiste hiše in smo na silo vdrli. Tedaj je tisti
menih hotel pobegniti, a ni imel časa, da bi bil pobral svojo obleko,
in je nag skočil skozi okno. Jaz sem se tako smejal, da mi je pri ti priči
voda ušla, in sem zaklical: »Gospod pridigar, vzemite vendar Vaše
pontifikalije!« Odzunaj so ga tovariši po dreku povaljali in vrgli v vodo.
Jaz pa sem jih pomiril in rekel, naj obdržijo stvar zase. Pa sem jim po-
magal, da smo zapovrstjo nabrenkali tisto žensko. Vendar ne smete dru-
gim povedati, zato ker so bratje pridigarji zdaj na Vaši strani [Ortwin
Gratius] zoper dohtarja [Johannesa] Reuchlina in branijo cerkev in
katoliško vero zopet te posvetne poete.18
Praeceptor Luther – pridiga in postila
Kajn je zaslišal vprašanje Vsevišnjega: »Kje je tvoj brat Abel?« (1 Mz
4,9). Luther je o tem zagonetnem trenutku, ko Vsevladar sprašuje po
krivdi, menil: »Bog je govoril skozi Adama. […] Naš Gospod Bog ne
govori kot ljudje, nima ust, ampak spregovori skozi ljudi.«19 Za Luthra
18 Pisma mračnjakov, 53–53; prim. Sovre 1954, 309.
19 Luther 1927, 688.2–4: »Deus hoc locutus est per Adam. […] Unser Herr Gott redet
nicht wie die menschen, hat kein maul, sed loquitur per homines.«
65
Zadnjič je bil tu nekdo od reda pridigarjev, ta je bil dobro podkovan
v teologiji in je bil spekulativna glava in je imel veliko pokroviteljev.
Mož se imenuje gospod Jurij. Od kraja je živel v Halleju, potlej je
prišel sem in je pridigal dobrega pol leta, tako da je v svojih pridigah
nabadal vse ljudi na vile, tudi kneza in njegove vazale. Toda pri pijači
je bil tovariški in je pil s kumpani polovične in cele. A vselej, kadar je
prej ta večer pil z nami, je drugo jutro pridigal od nas, rekoč: »Tako
posedevajo magistri [profesorji teologije] na ti univerzi po cele noči
s svojimi pajdaši in pijejo in igrajo in delajo neumnosti. In namesto
da bi one odgovarjali od takih reči, še sami začenjajo.« S tem me je
spravil večkrat v nejevoljo in sem bil jezen na njega in sem premiš-
ljeval, kako bi se mogel znesti nad njim. A nisem se mogel domisliti,
kako bi naredil. Enkrat pa mi je eden povedal, kako hodi ta pridigar
ponoči k eni ženski, da jo podse jemlje in spi pri njej. In jaz, ko sem
to slišal, sem vzel en bart nekaj tovarišev, ki stanujejo v kolegiju, in
smo šli okoli desete ure do tiste hiše in smo na silo vdrli. Tedaj je tisti
menih hotel pobegniti, a ni imel časa, da bi bil pobral svojo obleko,
in je nag skočil skozi okno. Jaz sem se tako smejal, da mi je pri ti priči
voda ušla, in sem zaklical: »Gospod pridigar, vzemite vendar Vaše
pontifikalije!« Odzunaj so ga tovariši po dreku povaljali in vrgli v vodo.
Jaz pa sem jih pomiril in rekel, naj obdržijo stvar zase. Pa sem jim po-
magal, da smo zapovrstjo nabrenkali tisto žensko. Vendar ne smete dru-
gim povedati, zato ker so bratje pridigarji zdaj na Vaši strani [Ortwin
Gratius] zoper dohtarja [Johannesa] Reuchlina in branijo cerkev in
katoliško vero zopet te posvetne poete.18
Praeceptor Luther – pridiga in postila
Kajn je zaslišal vprašanje Vsevišnjega: »Kje je tvoj brat Abel?« (1 Mz
4,9). Luther je o tem zagonetnem trenutku, ko Vsevladar sprašuje po
krivdi, menil: »Bog je govoril skozi Adama. […] Naš Gospod Bog ne
govori kot ljudje, nima ust, ampak spregovori skozi ljudi.«19 Za Luthra
18 Pisma mračnjakov, 53–53; prim. Sovre 1954, 309.
19 Luther 1927, 688.2–4: »Deus hoc locutus est per Adam. […] Unser Herr Gott redet
nicht wie die menschen, hat kein maul, sed loquitur per homines.«
65
