Page 78 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 78
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
Tomaž Jurca
INKVIZITORJEM PO ITALIJI
Vergerijeva polemika proti piscem rimskega seznama pre
povedanih knjig iz leta 1559 v luči obsodbe nekaterih del
klasikov italijanske književnosti, ki so »pričali za resnico«
Peter Pavel Vergerij mlajši, koprski škof, cerkveni diplomat in pole-
mični pisec je v okviru raziskav, povezanih s protestantsko tematiko in
reformacijo na naših tleh, do današnjega dne sprožil že veliko zanimivih
razprav in nasprotujočih si mnenj.1 Italijansko zgodovinopisje ga je na
podlagi še vedno odmevnih sodb Cantimorija in Cantuja dolgo časa
slikalo z dokaj negativnimi potezami prekanjenega politika in problema-
tičnega verskega spreobrnjenca, čigar misel in delovanje naj ne bi imela
posebne teže in veljave. Slovenci ga zaradi njegove povezanosti s Trubar-
jevo dejavnostjo gotovo vidimo v nekoliko drugačni luči, saj je njegovo
ime neločljivo povezano s slovensko reformacijo in tiskom prvih knjig
v slovenskem jeziku. Kljub različnim sodbam in bogatim biografskim
orisom2 pa je manj znanega o njegovem tematsko dokaj raznovrstnem
pisanju,3 ki nemara skriva več, kot pa je mogoče razbrati iz dosedanjih
razprav. Vergerijeva obsežna publicistična produkcija v latinskem in
1 O Vergeriju govori tudi članek Silvana Cavazze »Nenavadna osebnost – Profil Petra
Pavla Vergerija« v Stati inu obstati 17-18, posebna pozornost pa mu je bila posvečena
tudi ob 450-letnici njegove smrti z dvema prispevkoma v številki 20-21: »O izgub-
ljenem epitafu Petra Pavla Vergerija (1489–1565)« (Kottke 2015) ter »Peter Pavel
Vergerij (1498–1565) in Fulvio Tomizza« (Kerševan 2015).
2 Med temi velja omeniti roman Fulvia Tomizze Zlo pride s severa, ki je nedavno pre-
veden tudi v slovenski jezik (Tomizza [1984] 2015) in je sprejet tudi v znanstvenih
krogih, ter temeljno delo Anne Jacobson Schutte Pier Paolo Vergerio – The making
of an Italian Reformer (Jacobson Schutte 1977).
3 Najbolj verodostojna – a še vedno verjetno nepopolna – bibliografija navaja 171
izvirnih naslovov, pri čemer niso upoštevani prevodi, ponatisi in predelave, ki so
včasih privedle do povsem novih del. Glej: Hubert 1839.
76
Tomaž Jurca
INKVIZITORJEM PO ITALIJI
Vergerijeva polemika proti piscem rimskega seznama pre
povedanih knjig iz leta 1559 v luči obsodbe nekaterih del
klasikov italijanske književnosti, ki so »pričali za resnico«
Peter Pavel Vergerij mlajši, koprski škof, cerkveni diplomat in pole-
mični pisec je v okviru raziskav, povezanih s protestantsko tematiko in
reformacijo na naših tleh, do današnjega dne sprožil že veliko zanimivih
razprav in nasprotujočih si mnenj.1 Italijansko zgodovinopisje ga je na
podlagi še vedno odmevnih sodb Cantimorija in Cantuja dolgo časa
slikalo z dokaj negativnimi potezami prekanjenega politika in problema-
tičnega verskega spreobrnjenca, čigar misel in delovanje naj ne bi imela
posebne teže in veljave. Slovenci ga zaradi njegove povezanosti s Trubar-
jevo dejavnostjo gotovo vidimo v nekoliko drugačni luči, saj je njegovo
ime neločljivo povezano s slovensko reformacijo in tiskom prvih knjig
v slovenskem jeziku. Kljub različnim sodbam in bogatim biografskim
orisom2 pa je manj znanega o njegovem tematsko dokaj raznovrstnem
pisanju,3 ki nemara skriva več, kot pa je mogoče razbrati iz dosedanjih
razprav. Vergerijeva obsežna publicistična produkcija v latinskem in
1 O Vergeriju govori tudi članek Silvana Cavazze »Nenavadna osebnost – Profil Petra
Pavla Vergerija« v Stati inu obstati 17-18, posebna pozornost pa mu je bila posvečena
tudi ob 450-letnici njegove smrti z dvema prispevkoma v številki 20-21: »O izgub-
ljenem epitafu Petra Pavla Vergerija (1489–1565)« (Kottke 2015) ter »Peter Pavel
Vergerij (1498–1565) in Fulvio Tomizza« (Kerševan 2015).
2 Med temi velja omeniti roman Fulvia Tomizze Zlo pride s severa, ki je nedavno pre-
veden tudi v slovenski jezik (Tomizza [1984] 2015) in je sprejet tudi v znanstvenih
krogih, ter temeljno delo Anne Jacobson Schutte Pier Paolo Vergerio – The making
of an Italian Reformer (Jacobson Schutte 1977).
3 Najbolj verodostojna – a še vedno verjetno nepopolna – bibliografija navaja 171
izvirnih naslovov, pri čemer niso upoštevani prevodi, ponatisi in predelave, ki so
včasih privedle do povsem novih del. Glej: Hubert 1839.
76
