Page 15 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 15
Jonatan Vinkler
naravnave s strani češke delegacije trideset dni celo počakal z razpu
stitvijo koncila v Baselu in z njegovim prenosom v italijansko Ferraro
(Palacký III 1968, 612; Palacký VI 1968, 560 (op. 241)).
Po pogajanjih na husitski strani (brnski sestanek; mesta z radikalno
in zmerno usmeritvijo; husitski teologi zmerne in taboritske smeri …) je
prišlo v četrtek, 5. julija 1436 v Jihlavi do slavnostne razglasitve kompak-
tatov, ki velja za vrhunec celotnega husitskega obdobja (Šmahel 3 1996,
312). Na razglasitvi so bili poleg cesarja Sigismunda prisotni legati basel-
skega koncila ter vsi poglavitni češki politični in cerkveni dostojanstve-
niki – deželni upravitelj Aleš Vřešťovský in predstavnik husitskih stanov
Jan Velvar, husitsko duhovščino pa so zastopali nadškof Jan Rokycana
in njemu podrejena škofa. V sprevodu so pred cesarja prinesli njegove
vladarske insignije – jabolko Reicha, žezlo in meč, med pomembneži iz
Reicha je bil tudi (tedaj še) grof Ulrik II. Celjski, Čehi pa so se z listino
zavezali ohraniti enotnost z Rimsko cerkvijo in mir z ostalim krščanskim
svetom. Husitski duhovniki so podali prisego poslušnosti katoliškemu
škofu Filibertu, husitski nadškof Rokycana pa je slovenost zaključil z
branjem listine, ki je bila izpogajana s katoliško stranjo in je obsegala
navodila za uveljavitev ter ohranitev kompaktatov. Nato je škof Filibert
zapel Te Deum laudamus in katolike v sprevodu odvedel na bogoslužje
v župnijsko cerkev. Se pa je janusovska narava podpisanega verskega
miru pomenljivo pokazala takoj naslednji dan, ko je bilo češkim husitom
prvič uradno dovoljeno prisostvovati na katoliškem obredju. Kajti ko
je nadškof Rokycana služil tiho mašo na enem od stranskih oltarjev in
začel laikom podajati obhajilo pod obema podobama (tudi iz keliha), je
legat Palomar takoj zaklical, da v katoliški cerkvi Rokycana do tega nima
pravice. Intervencija pretkanega katalonskega cerkvenega diplomata je
povzročila takojšnjo odločno reakcijo Čehov pri cesarju, le-temu pa je
po komaj osmih dneh uspelo pomiriti duhove in obdržati tedaj še precej
krhko versko naravnavo pri življenju. Manever se mu je v veliki meri
posrečil tudi zaradi spretne politične trgovine, v kateri je posloval z na
moč prepričljivo »trdno valuto« – s podelitvami. Srednjemu in visoke-
mu husitskemu plemstvu ter mestom – oboji so bili, kot se zdi, edini
resnični zmagovalec husitskih vojn, kajti v ozadju dozdevnega boja za
»besedo Božjo« so se povsem neženirano in brezskrupulozno potezali
13
naravnave s strani češke delegacije trideset dni celo počakal z razpu
stitvijo koncila v Baselu in z njegovim prenosom v italijansko Ferraro
(Palacký III 1968, 612; Palacký VI 1968, 560 (op. 241)).
Po pogajanjih na husitski strani (brnski sestanek; mesta z radikalno
in zmerno usmeritvijo; husitski teologi zmerne in taboritske smeri …) je
prišlo v četrtek, 5. julija 1436 v Jihlavi do slavnostne razglasitve kompak-
tatov, ki velja za vrhunec celotnega husitskega obdobja (Šmahel 3 1996,
312). Na razglasitvi so bili poleg cesarja Sigismunda prisotni legati basel-
skega koncila ter vsi poglavitni češki politični in cerkveni dostojanstve-
niki – deželni upravitelj Aleš Vřešťovský in predstavnik husitskih stanov
Jan Velvar, husitsko duhovščino pa so zastopali nadškof Jan Rokycana
in njemu podrejena škofa. V sprevodu so pred cesarja prinesli njegove
vladarske insignije – jabolko Reicha, žezlo in meč, med pomembneži iz
Reicha je bil tudi (tedaj še) grof Ulrik II. Celjski, Čehi pa so se z listino
zavezali ohraniti enotnost z Rimsko cerkvijo in mir z ostalim krščanskim
svetom. Husitski duhovniki so podali prisego poslušnosti katoliškemu
škofu Filibertu, husitski nadškof Rokycana pa je slovenost zaključil z
branjem listine, ki je bila izpogajana s katoliško stranjo in je obsegala
navodila za uveljavitev ter ohranitev kompaktatov. Nato je škof Filibert
zapel Te Deum laudamus in katolike v sprevodu odvedel na bogoslužje
v župnijsko cerkev. Se pa je janusovska narava podpisanega verskega
miru pomenljivo pokazala takoj naslednji dan, ko je bilo češkim husitom
prvič uradno dovoljeno prisostvovati na katoliškem obredju. Kajti ko
je nadškof Rokycana služil tiho mašo na enem od stranskih oltarjev in
začel laikom podajati obhajilo pod obema podobama (tudi iz keliha), je
legat Palomar takoj zaklical, da v katoliški cerkvi Rokycana do tega nima
pravice. Intervencija pretkanega katalonskega cerkvenega diplomata je
povzročila takojšnjo odločno reakcijo Čehov pri cesarju, le-temu pa je
po komaj osmih dneh uspelo pomiriti duhove in obdržati tedaj še precej
krhko versko naravnavo pri življenju. Manever se mu je v veliki meri
posrečil tudi zaradi spretne politične trgovine, v kateri je posloval z na
moč prepričljivo »trdno valuto« – s podelitvami. Srednjemu in visoke-
mu husitskemu plemstvu ter mestom – oboji so bili, kot se zdi, edini
resnični zmagovalec husitskih vojn, kajti v ozadju dozdevnega boja za
»besedo Božjo« so se povsem neženirano in brezskrupulozno potezali
13
